Pohodniški dopust Julijana

Končujeva letošnji poletni dopust, ki sva ga preživela sama, brez otrok. V dvoje.

Daljinska pot Julijana okrog Triglavskega narodnega parka, po njegovem robu in mnogih razgledih.

Naj navržem nekaj izhodišč, kot mali zapis v beležko, ki mi bo v pomoč pri bodočih zapisih.

• Prolog se je zgodil na vikend pred koncem šolskih počitnic  - najina prva domača etapa Kobarid - Bovec

• Naslednji dan v deževnem vremenu preizkusiva tudi hojo v pelerinah na relaciji Bovec - Log pod Mangrtom.

• Potem je šlo zares - Log pod Mangrtom - Predil - Trbiž. Napeta etapa. Gosti naju sestrična, ki živi na avstrijskem koroškem.

• Trbiž-Kranjska gora, ko sem doživela prvo krizo, mogoče tudi zato, ker me je sestrična zvečer kar pošteno napila in sem na pol mačkasta hodila po asfaltni kolesarski poti. Najmanj včešna etapa. 

• Kranjska gora - Mojstrana. Prespiva v najini Lukni -  v Vili Škrlatici.

• Mojstrana, čez planino pod Golico po rudni poti do Jesenic. Od tam na vlak k sestrci, kjer sem naročila "nekaj na žlico" in zraven dobila malinov koktail.

• Naslednje jutro z vlakom nazaj iz Kranja do Jesenic na izhodišče nove etape preko Svetega Petra do Begunj in še malo naprej do železniške postaje v Radovljici.

• Naslednje jutro ponovno na vlak do Radovljice in po poti ob Savi do Bleda. Kopava se. Sledilo je dva dni slabega vremena, zato sva krenila domov, z vlakom od postaje Bled Jezero do Mosta na Soči. Ker je bil dan še veder in so se noge vse hoje že fino navadile in ni bilo več nobene krize,...sva šla še po kratki etapi
  
• od Postaje Mosta na Soči, preko Modreja ob Soči do Tolmina, kjer naju je tik pred dežjem čakal oče.

Potem sva šla en dan v Ikejo in za za en dan grem v službo.

• Hladna fronta je šla mimo, čakala naju je Pokljuka, mogoče najtežja etapa, čeprav se je izkazalo, da niti ni bila tako huda (razen strahu pred medvedi,..)
  
• Prespiva v hotelu na Pokljuki in naslednji dan kreneva do Bohinjskega jezera. Pozno popoldan si sposodiva kolesa in kolesariva do jezera, kjer se naplavava in pošteno osveživa.
  
• Naslednji dan sledi krajša etapa do Bohinjske bistrice, kjer sedeva na vlak in se zapeljava do Soške doline proti domu.

Po dveh dneh pavze in službe naju sedaj čaka Baška grapa. Prišla sva v naš konec, nazaj domov, nazaj proti domu. Uradni dopust je zaključen. Za še 3 baške etape in finalno v Kobarid bova izbrala najlepše sončne poletne dneve, med vikendi in tu pa tam med kakšnimi dnevi službe.

Spomine s poti delim z vami. Po vrsti. V slikah in spominih, prigodah in mislih.

Sledi.