28. 07. 19

Julij in morje

Prva asociacija na mesec julij je zagotovo morje, sonce in požirki hladne vode.

Že kar nekaj časa je, ko smo zaključili naš dopust na Jadranu. Bilo je to konec prvega tedna julija, ob koncu letošnjega drugega vročinskega vala. Do danes je bila vmes občutna ohladitev in tretji vročinski val, ki je postavljal rekorde povsod po Evropi. Jadransko morje se je pregrelo do 29 stopinj, kar je ob udaru spremembe vremena ta vikend povzročilo vrsto nevšečnosti prav na morju. Tvorile so se vodne trombe, močni sunki vetra in velikansko število nevihtnih strel.

Danes se julij skoraj poslavlja.  Zaključujem reportažo iz našega letošnjega dopusta.

Spominjam se vseh oleandrov ob hiši in starejšega moža-oskrbnika, ki je vsako jutro zgodaj zjutraj pometel vse liste in cvetke ob hiši. Spominjam se zadnjega kolesarskega izleta ob morju, ko sva se ob enem od pomolov ohladila v morju, ki je imelo takrat prijetnih 25 stopinj. Spominjam se dišečih  cvetkov grma, ki mu ne vem imena. Dragi je odščipnil vejico ali dve in ju doma posadil v lonec.   Spominjam se, kako je sonce okrog 11h postajalo vse močneješe, bilo je vroče. Ustaviva se ob pomolu in se napijeva hladne vode, ki jo imava v ruksaku. Kmalu dospeva do hiše z oleandri, ki rastejo v obliki dreves. Pod drevesi je že nekaj novih listkov. Za možakarjev ritual naslednjega jutra.








24. 07. 19

o ribah na morju

S kolesi se peljeva do Zadarske tržnice, ki se nahaja čisto blizu obzidja. Ribja tržnica ima svoj velik prostor, hladilnico, kjer s šlaufom vode močijo po tleh, kjer čistijo pravkar nakupljene ribe in tolčejo školjke.  Zgodaj zjutraj je tam kaj videti.
Brancine in orade nabasava v zmrzovalno srebrno vrečko, nakupiva še domači česen, paradajz, mlado blitvo in marelice. Ruksak je kar težak. Peljeva se ob morju, mimo marine, mimo mestnih kopališč, do roba mesta. Sonce že kaže svojo moč.
Oče je poskrbel za vino. Mama poskrbi za fanta, ki ne mara rib.
 Zvečer smo imeli najboljšo večerjo daleč naokrog.











23. 07. 19

Dalijeva razstava

Dali v Zadru.
Dali je tisti umetnik z dolgimi zavitimi brki in vražjim pogledom.  To je tisti slikar katerega hišo smo si ogledali na maturantskem izletu v Španijo davnega leta 1989. Pojma nismo imeli, da je to Katalonija. Bili smo  eni prvih mladih jugoslovanov na zahodu :)
Tam je bil tudi tisti rdeči fotelj, katerega verzija je bila razstavljena tudi v atriju galerije v Zadru.  Nosu, ure in slik za oči  iz njegove sobane seveda ni bilo.
Občasno Dalija  pomešam s Picassojem. A ta nima brkov in zgleda mnogo bolj resen kot Dali.  Res je, da sta oba Španca, čeprav bi me marsikdo hudo pokregal. Ne vem ali se je imel Dali za Španca ali Katalonca. Zagotovo se je imel za umetnika, ki je znal gojiti kult o svojem lastnem geniju. Tako pravijo.

Vsakič ko si ogledam kakšno slikarsko razstavo bilo katerega avtorja, je potem prav ta slikar za nekaj časa moj najljubši slikar.

Do nadaljenega naj bo to Salvador Dali.













22. 07. 19

Drugi del morskih spominov

Dalijeve slike  v  Zadru.
Rošast maček na plaži v senci zapuščenega vrta, v drugem tednu dopusta prikrade domotožje v sinove misli.
Rožasta drevesa pahljačice, ki tako zelo dišijo.  Kdo ve kako je ime tej pahljačasti rožasti roži, grmu, drevesu? Rada bi jo našla, rada bi jo imela.

Kolesarjenje do centra Zadra in nazaj. Dobrih šest kilometrov v eno smer. Dvakrat v center. Prvič v ogled in drugič po ribe zgodaj dopoldan. Tretji kolsarski izlet je ob morju med pomoli, zapuščenimi posesti, vilami z bazeni. Naša hiška nima bazena. Ima pogled na oleandre, morje in otok Ugljan in sedem minut hoda je oddaljena od  plaže.

Druga polovica dopusta ob morju, blizu Zadra.





21. 07. 19

Murtersko morje

Murter ima na eni strani pogled na celino, na drugi strani pogled na Kornate. Otok je majhen, v dobrih petih minutah vožnje se pride iz ene strani otoka na drugo stran. Obiskali smo nekaj plaž in kotičkov v manjših in večjih kampih. Še zdaleč ne vseh, še jih je. Povsod je veliko borovcev, sence je dovolj.
Murtersko morje si bom zapomnila tudi po ježih v morju.  Javne plaže in večji kampi imajo seveda to urejeno, tam jih ni,.. mi pa smo radi vedno zalutali malo po svoje, stran od množic.

Najbolj pa si bom murtersko morje zapomnila po barvi vode. 
Ko zelena prehaja v modro in obratno,
vse do brega, do borovcev ki nam delajo prijazno senco 
in kjer veter prijazno pihlja
in suši našo kožo z morja.
Naša koža tako še dolgo diši po morju.








18. 07. 19

"Iz solz, zvezd in sapice" - Kornati

Geslo, rek oz. citat,  ki sem ga videla na mnogih plakatih in prospektih na Murterju, ki vabijo na Kornate izhaja iz davnega leta 1929, ko je irski književnik in nobelovec George Bernard Shaw zapisal ta stavek:“On the last day of the Creation, God desired to crown his work and thus created the Kornati islands out of tears, stars and breath,”

"Zadnji dan ustvarjanja se je Bog odločil, da bo okronal svoje delo, in tako je iz solz, zvezd in sapice ustvaril Kornate." 

Otok Murter je tako imenovana metropola Kornatov, tako zaradi neposredne bližine vstopa v narodni park Kornatov kot tudi dejstva, da so prebivalci Murterja glavni lastniki kornatskih otokov.

Spomin na impresivne klife, ki sem jih slikala vse po vrsti.
Suhi zidovi kamenja sezidani naravnost po otočkih navzgor v breg po vsej širini otoka iz ene strani morja na drugo stran so najbolj lepo vidni iz zraka, v letelskih posnetkih na karticah ali od daleč z morja.
Morje je kristalno, kot biser čisto, dno je kot na dlani in ribe hitro pridejo, če jim vržeš kos kruha.  Rajski zaliv, v katerem smo plavali in od koder pošiljamo mmsje puncama in ostalim našim.
Male kapelice na otokih so značilne za kornatske otoke, tudi na Murterju jih je mnogo. Galebi radi čumijo prav na vrhu njihovih slemen. Vztrajno letijo za našo barčico in čakajo, da vsi gostje zmečemo v morje ostanke rib slastnega kosila, ki nam ga spečejo na ladji.
Ustavimo se ob morju, pod vrhom trdnjave na katero romata nona in nono. Mi ostanemo na hribu nižje, na drugi strani cerkvice. Vroče je a prijetno pihlja. Razgled seže daleč. 
Spomnim se na prvi del poti, ko se je naša ladja še kako gugala sem in tja.  Začuda mi ni bilo kot ponavadi na vseh plovilih na morju prav nič slabo. 

Ko vstopimo v arhipelag se morje popolnoma umiri. Občudovanje se prične.