Počitniški teden smo izkoristili za smučanje. Ker zelo radi smučamo.
V tujini, v Avstriji je smučanje prava industrija. Smučišča so velika, med seboj povezana in vse šiba, popolno, komfortno in mondeno. Šele zadnji, četrti smučarski dan, smo dosegli še zadnji smučarski greben, ki nam je manjkal. Seveda je takšna smučarija precej cenovno zasoljena, a to smo že vnaprej vedeli in si rekli, da si to zaslužimo in privoščimo :)
Smučali smo v višavah tja do 23oo, celo do 26oo metrov nad morjem, snega je bilo dovolj, škripal je pod smučkami, da je bila uživancija popolna. Zadnja dva dneva sta nas na smučišču pričakala še 3 do 5 centimetrov novega snega, tako smo prvič doživeli tudi dva prava zimska smučarska dneva, ko je po malem celo naletaval sneg.
Sine je užival, presmučal je tudi črne proge, večkrat šel po progi smučarskega krosa, t.j. čez grbine, tunele in mimo radarja hitrosti. Tudi jaz sem se enkrat spustila po kros progi in čez tri zaporedne grbine imela želodec nevem kje gori... Presmučal je tudi tekmovalno progo, cik cak veleslalom mimo rdečih in modrih vratic, potem ko je na štartu zapiskalo kot na pravi tekmi in se je na koncu v rdečih številkah prikazal izmerjeni čas. Vsi tekmovalci so šli okrog 33 sekund, tako da je bil konkurenčen, sem mu sporočila.
Mestece, kjer smo preživeli smučarski teden smo dosegli skozi Turski predor. Avto smo naložili na avto-vlak in v dobrih 15 minutah prišli na drugo stran Visokih Tur, kakor se kliče gorovje tam spodaj od Salzburga. Bad Gastein je poznan tudi po zdraviliškem turizmu in mnogih starih hotelskih zgradbah iz obdobja Belle Epoque. Te so postavljene v strmo pobočje kotline, skozi katero teče reka, ki je v središču mesta poznana po svojih slapovih na eni in drugi strani ceste.
Kombinacija smučanja in namakanja v termah je odlična kombinacija. Tudi tod vse teče kot po maslu, vse je vzorno organizirano, čisto in urejeno. Všeč mi je bilo, ker je bilo dosti bolj mirno kot kje pri nas in v določenih conah udobja intimno - tod je bilo prepovedano klepetanje, brez elektronskih naprav, prepovedana je rezervacija ležalnikov s pogrnjenimi brisačami. Cona je namenjena počitniku in relaksaciji. V ceno je vštet tudi obisk sauna parka na strehi kompleksa. Imajo več finskih savn različnih velikosti. Največja je bila zagotovo za okrog 2o ljudi in še nikoli nisem bila v tako veliki. Podobno kot na smučiših smo tudi tu srečali več skandinavsko govorečih obiskovalcev kot turistov iz avstrijsko nemških dežel. Veliko je bilo Dancev in Švedov. Vsi smo potem nagi tacali po snegu, ki je že od poznega popoldneva naletaval in se nabiral v prve centimetre. Razmišljala sem, da pred dvajsetim februarjem nikakor še ne morem razmišljat o pomladi, pa čeprav zima letos še kako štrajka. V usta sem lovila snežinke z neba in občudovala belino, ki se je svetila v temi.
