Njegova zvezena skica na njegovi majčki

Sam je narisal skico in jo skrbno spravil. Domislil se je, da bi mu to slikco naštikala na eno majčko. Šla sva v hmjevo trgovino in kupila eno modro in eno belo majico, ker sta bili v kompletu dve. Zato je narisal še eno skico s pinki flomastrom in jo skrbno spravil.
Več časa me je že sitnaril kdaj se bom lotila dela. Jaz pa sem tuhtala kako naj se lotim,... kako naj se sliko preslika na majčko, da bom lahko po njej vezla. Spomnila sem se folije za štikanje, ki se v vodi razstopi in hkrati vezenino lepo fiksira na sicer raztegljivo jersey blago. Sliko je tako prerisal na belo topljivo medvlogo in z bucikami sva določila kje bo slika locirana na majčki.
Lotila sem se dela. Nataknila sem svoja cenena očala, da so bili štikci bolj ali manj natančni, od luknjice do luknjice. Trikrat sem zamenjala nitke in rabila sem čas, ki je potreben za kavo in še ornk klepet zraven.
Komaj je čakal, da se bo folija pod vodo stopila. Res se je. Nastala je kar lepa vezenina. Noben od sošolcev mu ni verjel, da je majica tako originalna, ne industrijska, unikatna, njegova.

Gromska Strela v hiši groze

Za thundertrucka ni prevoda, mi pravi, to je tako kot lamburgini, samo da to ni športni avto, ampak je terenc. To je tako kot monstertruck, ki je še večji od thundertrucka, doda.
Kaj pa je to mutant?
"Mutant je pa tako da mutiraš,.. mutanti so npr. ninja želve. Najprej so bile majhne želvice, ki so se po nesreči polile z mutagenom, postale so ninja želve, ki jih je vzgajal Splinter. Zombi je tudi mutant naprimer."
Kaj je mutant piščanc? To je pač mutiran piščanc.

Domača naloga pri angleščini je bila danes narejena že ko sem prišla domov. Na A3 formatu.

Uau, sem rekla.

Moj prvi (prva dva) art journal

Naredila sem ju že lani, tik pred božičem, puncama za posebno božično darilo.
Moj pravi prvi art journal še pride, moram narediti še enega zase in pospraviti svoj brlog takšnih in drugačnih spominov, ki jih ne morem kar tako zavreči. Spadajo zraven, prav v tako knjigco.

Papičkarce kolegice se bodo morda križale ob mojem prvem papirčkastem podvigu kar v obliku art journala, ki je v bistvu kar hudo konkretna reč, jaz pa nisem komplicirala in sem se orientirala po nasvetu dveh simpatičnih fantov (ki res ne komplicirata) in  kjer sem dobila šnelkurz navodila. Ja, to je tak krejzi art žurnal, ki ga je treba še do konca napolniti, mu narediti patino. Lepe listke se lahko trga, reže, porabi, se jim doda suhe rožce ali triperesne deteljice, se piše pesmice in misli kar tako...

Puncama sem pospravila škatlo zvezkov iz nižjih razredov osnovne šole, potrgala ven prazne strani, ki sem jih dodala v nov izdelek.  Zraven sem dodala lepe papirčke, darilne papirje,  akvarelne pole in pakirni rjavi papir, črno polo, zrezala nekaj lepih insertov iz revij (pospravila sem kup Ikeja časopisov in nekaj art revij), zrezala spravljene slike iz Climtovega koledarja in drugega z mačjimi podobami.  Naredila sem predalčke, v katerega sem npr. pospravila recept iz zvezka  iz gospodinjstva. Recepte se pač ne zavrže kar tako.
Pri izboru in pregledovanju zvezkov mi je pomagal Tamali, ki se kar ni mogel načuditi koliko veroučnih listkov je imela Tavelika punca. Za spomin sem jih nekaj dodala tudi v art journal. Prazni kvadratki morda pridejo prav za še kakšno misel kar tako. 
Tamali sem pospravila goro papirja po sobi. Ta se je valjal vsepovsod, mnogokje so bile lepe risbice fantov in punc, ki jih res nisem mogla zavreči. Naj jih ima za spomin v svojem bloku, v katerega bo še naprej čičkala, pisala, dodala spomine in lepila kartice, vstopnice, slikce, sporočilca, fotke, račune od drage vroče čokolade iz dragega ljubljanskega kafiča, ali  karkoli drugega srce poželi.

Metrca

metrca

drvo

za namlatit

za pod glavo

ali za rob postelje ob zidu

v lubju z malo mahu 

lubje je kontra sešito

le kateri les bi to bil

varka

samo en pouštr

Asociacije na domovino

25 let. To je tisti rojstni dan, ko se ti začne po malem tožiti po še bolj mladih letih. Hkrati si seveda - niti pod razno - ne priznaš, da nisi več tako mlad. Mladost se prevesi v indijansko poletje.
Spomnim se dne referenduma leta 1991, ko smo šli na volišča. Z mano je bila takrat moja sestra - prvošolka, ki je potem, ko sva oddali listek in se poslovili prav na glas rekla: "Si obkrožila, da bo umrla država, ane?" Vsi smo se zasmejali in si v mislih najbrž zapeli Šifrerjevo pesem: "Kdo bo za pijačo dal, ko umrla bo država...", ki je bila v tistih časih še kako popularna.

Letošnje prednovoletno obdarovanje v naši družbi ročnih del je bilo zasnovano po principu zapisanih asociacij. Vsaka je na listek napisala neko misel, verz, karkoli. Te listke smo potem žrebale in vsaka je morala na podlagi izžrebane asociacije ustvariti izdelek za svojo skrivno obdarovanko, ki si je asosiacijo izmislila. Vse so bile na začetku nad mojo igrico zadržane, niso imele pravih idej, čeprav sem jim dala mnogo namigov. No, na koncu je vse skupaj izpadlo prav zanimivo in zelo smo se zabavale.

Izžrebala sem asocialcijo, za katero sem na začetku rekla, da je "kazen božja,..." ker se zmišljujem takšne reči,... Asociacija, na katero sem morala ustvariti izdelek je bila:

"Ne vrag, le sosed bo mejak."

Seveda sem vedela, da je to verz iz Zdravljice, .. a kaj naj z Zdravljico,... Potem sem začela razmišljati o tisti famozni meji na morju, ki sta jo risala in na dolgo razlagala tista dva prisluškovana diplomata,  (enkrat sem poslušala vse posnetke - zelo poučno, pa zabavno tudi)... Ja, res sem si že ogledovala zemljevide na google slike, kako bi jih mogoče grafično spravila v en tak modern patchwork blok :)
Na koncu sem vse skupaj prespala in ostala pri himni, ki je seveda slovenska himna, kar pomeni Slovenijo, Slovenija ima v imenu love a marketiškega slogana turistične zveze ne gre kar direktno direktno prepisovati s Slovenijo vred.
Izbrala sem zelene barve, ki so bile v času najuspešneješe olimpijade še kako moderne in so nam mnogo bolj simpatične kot barve zastave. Sešila sem najbolj enostaven model torbe v zelenih ročajih in zelenem napisu, ki bi moral asocirati tudi na slogan naše dežele. Po dolgem času sem se spet preizkusila v t.i. silhuetni tehniki, kjer sem seveda uporabila tekstilno barvo, ki je brez skrbi pralna pri 40 stopinjah.
Zraven sem sešila še večjo peresnico za komplet pletilk in klopko volne, ki jih običajno nosimo na naša druženja. Zbrala sem olimpijske barve, mehko prešila, seveda znotraj podložila. V treh barvah sem upodobila valujoče modro morje, zeleno pokrajino dolin, ravnin in goric, v beli pa narisala gore, naš Krn in pod njim Sočo. Na drugi strani sem s šivalnim strojem risala še druge gore,  morda Triglav, Jalovec in jezera kot sta Bohinjsko ali  morda Blejsko jezero.

V delu sem uživala  in bila na koncu z nastalim zelo zadovoljna. Bila sem hvaležna za to asociacijo, ki je v meni zbudila vihar vsega slovenskega, kot da bi vedela, da naša domovina prav v tem  času praznuje okrogli rojstni dan. 

Še na mnoga leta, da bomo v finalu refrena še dolgo časa prepevali  - "ne vrag le sosed bo mejak". :)

 

Super škatla

Škatla od sadja, 

kartonasta, z dvema luknjicama na koncu, ki sta lahko hokejska gola ali pa reža, ki pogoltne plošček, "kot tisti avtomat v Toplicah," pravi Tamali.

Super igrača. Super poligon, avtomat, fucbal igrišče, bejblejd stadion.

Blazine s piro in sivko

Med poletjem, počitniško ustvarjalno odsotnostjo sem in tja tudi kaj sešijem. Tokrat so bile to prav posebne blazine.

Polnjene z luščinami pire in sivke v blazini iz gosto tkanega bombaža in prevlečene v ikejino prevleko, sešito po hitrem postopku na podlagi ikejinih navodil.

Pomembno je, da ostajamo v ustvarjalnem zanosu. Tudi po malem. Včasih niti ni pomembno, da je projekt pomemben, mogoče je zanimivo to, da je nov.

Blazini prijavljam v zadnji izziv v Craftalnico, kjer so zapisali, "da je za prijavo na izziv primerno čisto vse, kar še nismo videli."

Takih blazin pri meni še ni bilo. Bodo pa gotovo še. Tudi v kakšni drugi anatomski obliki. :)

Želje za letošnjo zimo

Želim, da bo zima letos ta prava. S snegom, veliko snega, tudi v dolinah.   Rada bi, da bi bilo bolj mrzlo in da bi kmalu oblekala zimski plašč. Pogrešam zimski veter in tisti vonj v zraku, ko mimodiči možakar pravi "da že diši po snegu". Te novemberske moče pa ni ne konca ne kraja.

December bo zagotovo prišel. In nove želje z njim. Tudi želje po snegu. Naj sneži!

"Ideje vrtec" (guglbrskanje 9 od 12)

Nekdo je naletel na moj blog ko je "guglbrskal" iskalni niz:  "ideje vrtec".
Ne vem kaj je našel primernega,...mogoče girlande, ki lahko simpatično popestrijo praznovanje rojstnega dne, mogoče žirafce za najmlajše jasličarje, obešalnik s slončkom,  idejo o jabolčni sonatini ali le otroške slikice.

Kako lepo in zanimivo je , če imajo vzgojiteljice in animatorke v vrtcih izvirne, naravne, spontane in na nek način čisto enostavne ideje v katerih se otroci še kako najdejo. Kako malo je treba, da iz mize nastane šotor, ko jo prekrijejo z veliko odejo in kako hitro se punčke prelevijo v kraljične, ko v roke dobijo čarobno paličico, fantje pa postanejo njihovi rešitelji, ko si nadenejo oklep in začnejo mahati z mečem.

Moja blogerska prijateljica iz Amerike je izdala čudovito knjigo in zanjo posnela čaroben, čudovit videospot. Video za "Igrivo knjigo",  polno idej in pravljičnih bitij, opremljen s pravljično glasbo. Morda si prav od tu kdaj "sposodim" kakšno simpatično idejo in na vse skupaj naletijo tudi kakšne tovaršice iz vrtca.

Piškoti v kozarcu

V kozarcu je:

300 g moke

130 g rjavega sladkorja

1 čajna žlička cimeta

100 g mletih mandeljev (lahko tudi lešnikov ali orehov)

100 g naribane čokolade

na kartončku (ki na sliki manjka) in ga zavežemo ob kozarec  je zapisano:

PIŠKOTI V KOZARCU

Dodaj:

250 g masla

2 jajci

Testo naj počiva eno uro v hladilniku, razvaljamo, izrežemo piškote in zapečemo do zlato rumene barve. 

Na drugi strani kartončka je zapisano: Z najlepšimi željami, vse najboljše!

Likovni predpasniki

Prijateljica je izrazila željo, da bi imela rada predpasnik - za slikanje.
Nekaj časa sem se spraševala, le kakšen bi moral biti predpasnik za slikanje.

Delovno sem projektno nalogo poimenovala kar 

"likovni predpasnik". Rešitev je bila na koncu enostavna... likovni predasnik mora biti pač "likovni". Z likovnimi bloki, slikcami in v okvirjih. Šivanje je postalo risanje.

        Nastali so tri predpasniki v devetih slikah, z velikim žepom v osredji likovni enoti :)

Pustni vikend in recept za "hitre pustne miške"

Pustni vikend se je začel z novim mesecem. Živel mesec marec in živele maškare!

Letos je naša glavna mala pustna šema še kako aktualna. Skladna z letošnjo zimo. Nepozabno zimo, ki jo bomo pomnili po žledu in veliko dežja.

Skupaj sva jih sekala - in umerila, kar na šivalni stroj :), tati pa je stesal sekirco in izdelal oprtnik.
Dilema je nastala, kakšne brke, brado bi narisala. Najprej sem mu narisala brado in si ni bil všeč. Potem sem se matrala s poslikavo pravih aktualnih mustaches, katere si je prav tako pobrisal dol, ker si ni bil všeč.  :o Potem je rekel, naj mu narišem tako brado, kot jo ima tati, ko se več dni ne obrije... rekla sem mu, da je bolj tak, kot da bi imel norice... Nazadnje je rekel: "Mama veš kaj, saj so sigurno tudi kakšni taki drvarji, ki so še mladi in jim brada sploh še ne rase." :)

Prav na maškaradi sva izvedela, da bo treba posekati enkrat velik in mogočen kostanj, ki stoji na trgu. Drevo je že več časa bolno in to se mu vedno bolj pozna.

Naš mali drvar si je bil kar všeč. Tudi zato, ker ga ni nič "motilo" - beri mu lezlo na oči ali mu padalo z glave...
Drugič greva pogledat v gozd, malo višje, do višine okrog 500 metrov nad morjem, kjer si bo lahko ogledal padla, polomljena drevesa. Lahko bova srečala in slišala tudi drvarje.

Da pa končam tako kot je treba - pustno-hrustasto, naj vam na koncu ponudim še nekaj današnjih hitrih mišk. Bolj resne krhke flancate in krofe itak že poznate ;) .

HITRE PUSTNE MIŠKE

- 2 jogurta

- 4 jajca

- 4 jogurtove lončke moke

- 2 vaniljevega sladkorja

- 2 čajni žlički pecilnega pračka

- 4 žlice sladkorja

- ščep soli

- malo ruma

Vse sestavine zmašamo z mešalnikom v penasto maso. Ocvremo. 

Po želji pocukramo.