31. 12. 20

V slovo letu dvajsetdvajset

Vsako leto v zadnjem tednu decembra tradicionalno zaključimo na vrhu Matajurja, ko se ob sončnem vzhodu snidemo s sestričnami in nadaljujejmo z zdravico, čajem in  kavo ter dobrimi željami v beneški koči. Letos snidenje zaradi korone odpade. 

Letošnja zadnja nedelja bi bi bila kot nalašč za na vrh Matajurja, sončna in ravno prav zasnežena. Odločila sva se, da greva po razgled na rojstvo jutra tokrat na malo nižji vrh - Kuk na  Kolovratu nad livškimi vasmi, nad našo soško dolino. Ta dan je še zadnji letos resno obetal stabilno vreme. Spomnila sem se sestričen  in jim poslala pozdrave na jutranji kartici sončnega vzhoda.

Mineva zgodovinsko leto. Ne bomo ga pozabili. Silvestrovo je danes. Dan za spomin, pogled nazaj in naprej. Dobro se spomnim zadnjih lanskih poročil, ko je prišla novica o čudni kitajski pljučnici, podobni sarsu. Lansko leto smo silvestrovali v Italiji, blizu Benetk in družina s katero smo menjali stanovanje je naletela že na prve težave pri letalskih letih, ko se je vračala iz dopusta. Spomin se kako smo v firmi previdno odpirali pošto in dokumente iz Kitajske in Koreje, kako smo se hecali in se čudili, da se vsi izogibajo vzhodnjaške - kitajske rase in nastane sredi šoping centra situacija, kot bi morski pes prišel  v jato rib, ko se vse ostale ribe poskrijejo. Kot da je to samo njihova briga ali pač na koncu naša zahodnjaška slaba karma?

V februarju smo smučali v Avstriji. Nepozabne smučarske počitnice, ko se je že govorilo o virusu v Italiji in sem včasih v gondoli res pomislila na to, da mogoče kje kaj ne staknemo. V službi so me vsi natančno spraševali, kje sem smučala. V smučarskem središču se je zvečer v diskotekah in zabavah trlo ljudi. Skandinavci, Norvežani, Švedi so imeli počitnice in so med gosti prevladovali. V našem kraju je bila pustna povorka poslednji in zadnji veliki dogodek ki se je zgodil v letu 2o2o v okviru lokalnih kulturnih prireditev. Spomnim se, da je bil ravno na ta dan pogreb domačina, ki je kraju pustil velik pečat. Zadnji velik pogreb.

V marcu se je začelo. Smučišče Kanin s obilico snega in še več pomladanskega sonca so zaprli, tako mi ostaja še danes nekaj par smučarskih kart iz prejšne sezone.  Bil je to petek, trinajsti. Vsi smo bili naenkrat skupaj doma. Študentka, maturantka, šolar. Šolar in maturantka sta bila na začetku še kako zelo navdušena nad dejstvom, da ni treba v šolo.  Pisarno sem odprla pod oknom ob robu domače mize. Vsak teden smo odpirali šampanjec ali kaj drugega -  za vsak teden karantene, smo rekli. Misleč, da ne more trajati. Odkrivali smo skrite kotičke svoje občine. Šivala sem maske. 

V aprilu so Stonsi napisali in zapeli svoj Lockdown song in papež je imel v Vatikanu nepozabno velikonočno procesijo in mašo. Naredili smo že prvo lockdown družinsko žurko na vrtu. Maturantki smo nudili podporo,  jo spodbujali pri učenju. Vedeli smo, da bo po prvem maju skoraj konec "te korone"  in bodo prišli bolj normalni časi. 

Prvi maj je bil nepozaben, melanholičen, brez kresa in s koračnico po radiu. Odprli so nam občinske meje. Pobegneva na pohod v dolino Vrat. Takrat se mi porodi ideja za drugačen dopust. Punci se po devetih tednih odselita nazaj v Ljubljano. Sine me še za dan mladosti sprašuje, če se že ve, kdaj bodo šli nazaj v šolo. V maju razmišljam o dopustu in določim skrajni rok, ko prekličem plan A.

V juniju mi uspe v bolnišnici opraviti manjšo operacijo na ožilju. Tamali se v začetku junija vrne v šolo. Držimo pesti za maturantko in smo ves čas izpitov v mislih z njo. Odpovem dopust v Dalmaciji in izdelujem plan pohodov po poti Julijane. Že v juniju narediva prve domače etape. Če ne bi bilo korona leta, se nama Julijana ne bi zgodila.

Julij je tako Julijanin. Vreme nama je naklonjeno in na poti nama gre dobro, po načrtu. Čas do rezultatov mature tako bolj hitro mineva. Punci uspe in vpiše se na študij veterine. Konec meseca strnem vse misli na pohodniško pot Julijana, pot okrog Triglavskega narodnega parka. 

Morje v korona letu sem skoraj že odpisala. A se nama ta zgodi v avgustu, ko za podaljšan vikend, tik pred zaprtjem meja kreneva za Cres. Poletje brez morja skoraj ni vredno besede.

Septembra greva v italijanske hribe na drugo stran Kanina, na izlet do slovenskega morja, obiščeva grad Devin. To je bil dan, ko se je odvijala zadnja etapa Tour de France, ko je presenetljivo zmagal Pogačar na katerega sem stavila že od začetka. Tihi favorit. Nisem mogla verjeti, kaj mu je uspelo. Korona se konec meseca spet prične komplicirat, odpovem dopust v Italiji in ga zamenjam za domačega - na Krasu. 

Za rojstni dan gremo tako na  podaljšan vikend na Kras. Nepozabno snidenje s svojo tetko in nekaj pohodov na tako lepem koncu sveta. Punci pričneta novo študijsko leto. Novopečena študentka je zadovoljna in navdušena hkrati. Korona se prične  hudo komplicirat. Tudi ta glavna predsednik in dama v Ameriki jo fašeta. Poslušam pesem Hamota - "Svet je drugačen kot prej, svetu je zmanjkal idej, in ti si drugačna kot prej..." Melanholija jeseni in še kako drugačnega zaskrbljujočega časa, ko število okuženih drsi v nebo, se nas dotakne mnogo bolj kot spomladi. Spet nas zaprejo v občine in mulci še pred krompirjevimi počitnicami ostajajo doma in se šolajo na daljavo. Tudi študentki. Tavelika študentka dokončno odpove Erazmus izmenjavo in ostaja v Ljubljani, Tamala pa si svojo študentsko rezidenco naredi v spodnjih prostorih hiše.

Novembra se za mularijo podaljšujejo počitnice. Slednje pomeni, da fant en teden še bolj dolgo spi in hodi hudo pozno spat. Kot predstavnica sveta staršev napišem staršem osmakov sporočilo in napovem, da se po mojem mnenju ne bodo vrnili v šolo do svetih treh kraljev. Korona v Sloveniji se začne še bolj hudo komplicirat, poznam vedno več ljudi, ki zbolevajo. Sestra na Gorenjskem mi s prve roke poroča, kako zgleda v resnici.

Decembra meseca zapade prvi sneg. Belina in tišina na polju  spreminjata svet v bolj čist, lesketajoč in lep. Več ali manj delam od doma. Starejša hčer se pred božičem vrne domov. In njena mačka zraven. Brez nje ne bi preživela, pravi. Nismo se videli od oktobra. Veseli smo drug drugega. Skupaj nas pet in tri mačke preživljamo lep družinski čas. 


Zbogom leto 2020. Nepozabno je bilo. Če pa sem čisto iskrena in povem po resnici,... nam ni bilo hudega. In trkam po lesu. Zdi se, da smo ustavili čas in naleteli na drugo plat smisla življenja. Iskajoč pozitivnih reči in trenutkov, spoznanj, da ni nič več samo po sebi samoumevno. Tudi svoboda v več pomenih besede ne. Zakaj ne bi zato raje rekla, da je to sreča v nesreči ali da je v tem korona slabem tudi nekaj dobrega?

Zaupajmo, bodimo iskreni, pozitivnih misli in dejanj, iskajoč miru, zadovoljstva in prave mere veselja.  Sreča v tem gotovo najde pot.

Srečno in zdravo Novo leto vam želim!










 

 

 

26. 12. 20

Praznično lenobno

Lenobno in  mirno, letos brez velikih obiskov mineva prva tretjina prazničnih dni.  Tudi pečem ne kaj dosti. Pravzaprav me čaka moj turnus peke potice v naslednjih dneh. Prvi je bil mamin. Tamala še ni pospravila svoje sobe, je pa zato ostrigla brata, ker ga ni več mogla gledat tako zaraščenega. Punci gledata serije -  Damin gambit in serijo o kraljevi družini, o kraljici Elizabeti. Tamala in fant ne bereta knjig. Popolnoma nič. Kar mala sramota je to. Tavelika hčera je bila od zmeraj velika bralka. Sedaj bere Bralca. Najprej knjiga, potem šele film, pravi.  Sledi še obravnava v sklopu literarne etike na faksu. Nad knjigo je navdušena. 

Tudi jaz trenutno ne berem. Ne potegne me knjiga. Raje pletem na kavču. 

Včeraj zvečer in danes popoldan sem poslušala tri koncerte. Koncert Bakaline Velike,  Slovenske filharmonike in spletni božično noveletni koncert društva ljubiteljev gradu Snežnik, ki mi ga je priporočil brat. Dobri in zanimivi koncerti. 

Seštrikala sem si novo kapo in za to porabila ravno toliko časa kot so skupaj trajali vsi tri koncerti. Razmišljam, da je to približno toliko časa kot sem porabila za eno mačko, le da tam nikakor nisem mogla gledati televizije in slediti programu, saj je navodilo zahtevno in terja popolno pozornost. Res je, da pri drugi mački nisem več podirala in parala. Mačke so šle z božičkovimi darili, kapo mi je že ukradla Tamala, ker pravi, da ji kar paše in ni našla svoje.


 

15. 12. 20

Pasna torba

Sešila sem še eno manjšo pasno torbico. Pravzaprav se pasno torbico lahko nosi tudi na prsih ali na hrbtu. Še kakšno bom sešila, sedaj ko že znam, pa tudi če bodo tovrstna darilca  počakala na toplejši letni čas.





 

7. 12. 20

med 40 in 80

Letos bi bil J. Lennon star 80 let in 8. decembra mineva 40 let, ko je leta 80  preminil pod streli, star 40 let. Spomnim se tistih dni, ko so ta prave pubertetnice, kar nekaj par let starejše od mene jokale in mi kazale slike izrezkov iz časopisov. Moja draga tetka letos,  8. decembra  praznuje svojih okroglih 60. Ob čestitki jo bom vprašala, če se spomni svojega 20. tega.

(Just like) starting over

(Ultimate Mix, 2020) - John Lennon (official music video HD)


 

5. 12. 20

ko znova bo prišlo enakonočje

Danes je dan preklemansko pozne koledarske  jeseni, ki z dežjem pojeda ravnokar zapadli sneg. Drvimo proti najdaljšim dnevom teme, ki jim bomo nastavljali prazničnih luči. Od tam naprej bomo odštevali zimske večere, vleklo se bo in ne bo videti konca. A svetli deli dneva bodo vedno daljši, vedno bolj enaki temnim, ko bo znova prišlo enakonočje. Ja, takrat bo prišla pomlad! 

v spomin na glasbenika - Tadej Hrušovar 1947-2020

Enakonočje - Pepel in kri (avtor glasbe Tadej Hrušovar, besedilo Dušan Velkaverh)

Zdaj mrak zdaj sem nič
In vse to naenkrat sem uničil
In zdaj tukaj nikjer
 
Enkrat samo v sebi čutiš
Enakonočje
Kdo sem jaz, kdo si ti, kdo smo mi vsi
Smrt je življenju v vsem enaka
Enakonočje
Sem pomlad, sem klic jeseni
Kaj sem še ne vem
 
Ko znova bo prišlo enakonočje
Še ti presanjaj kar nam ponuja čas
In morda takrat razumel boš
Enakonočje
To sem zdaj jaz
 
Enkrat samo v sebi čutiš
Enakonočje
Kdo sem jaz, kdo si ti, kdo smo mi vsi
Smrt je življenju v vsem enaka
Enakonočje
Sem pomlad, sem klic jeseni
Kaj sem še ne vem
Ko znova bo prišlo

 

4. 12. 20

Nepozaben sneg v decembru

Dobrodošel december! Kako veseli smo bili snega!  Saj veste, da smo v naši hiši vsi snegoljubci. Tamali me je že ves teden spraševal kdaj bo sneg in koliko ga bo zapadlo. Že v začetku tedna sem mu povedala, da ga bo v sredo ob desetih zvečer petnajst centimetrov. Gotovo sem zadela! V četrtek zjutraj je Tamala vzela moje veliko ravnilo in ga namerila 24 centimetrov. 

Sneg je pobelil deželo in odel pokrajino v le nekaj barv v vseh odtenkih sivo podobnim in veliko veliko bele.  Otroci na bližnjem hribu ob robu gozda so bili odeti v vse žive barve pisanih bund, kap in rokavic. Vsi so bili rdečih lic in v očeh jim je bilo tako veliko veselja. Sprehajalci smo se ustavljali ob hribu in vsi potrjevali: "Kako lepo jih je videti in res tako rabijo to veselje!" Že kmalu po devetih zjutraj sem jih zagledala že od daleč, iz okna dnevne sobe. Ta dan je bil pouk na daljavo prav posebej zaznamovan. Tamali je rekel, da je učna ura pri matematiki podana v dveh opcijah - ali iti na sneg, narediti fotografijo in jo poslati učiteljici, ali pa izračunati eno stran računov in jo enako enako pofotografirati in poslati učiteljici. Preveriti moram, če je učiteljica slučajno res dobila kakšen izvod računov.

Včeraj popoldan sem morala tudi sama izkoristiti dan. Sneg se namreč ne bo obdržal dolgo.  Naredila sem srednji krog po Kobariškem blatu. Prečila sem skozi rob gozda in nazaj po poti, ki je bila že preorana s traktorskimi kolesnicami.  Noge sem imela tople in suhe, po hrbtu pa pošteno prepotena. Ni enostavno hoditi v snežkah naokrog in po celem snegu. Telo se vedno po malem maje, išče ravnotežje in je precej nestabilno. Zanimiv, zabaven in tudi naporen občutek, še posebej ko to počneš več časa. 

Lep dan je bil včeraj!  Nepozaben sneg v decembru! Pomnili ga bomo. V tem letu bomo pomnili vse dneve, ... saj veste kako bo šlo "to je bilo takrat ko je bila korona,.." Prekinila sem delo iz hišne pisarne in šla na sneg.






 

22. 11. 20

Pasna torba

Pasna torba, torba za okrog pasu, mladina ji reče fanny pack. V bistvu je prvenstveno namenjena nošnji okrog pasu, lahko pa tudi na prsih ali na hrbtu. Moja hčera mi je razložila, da če gre do Soče in nazaj si bi jo dala okrog pasu, v mestu pa bi jo defenitivno uporabila čez prsi, ker okrog pasu sredi Ljubljane nikakor ne gre. Najprej sem naredila eno večjo, potem eno manjšo in potem še dve v drugačnih modelih.  Hčera sedaj čaka še svoj model, ki mora biti še manjši od vseh narejenih štirih.

Zanimiva torbica, ki jo uporabim takrat ko ne gre, da bi nosil ruksak ali drugo torbico in  pri sebi  nimaš dovolj žepov za mobitel, robčke, denarnico, morda tudi malo flašo vode, če grem na sprehod čez polje do gozda.

Pasna torbica je eden od 4 projektov - izzivov (poleg te, sem že pokazala pleteni copate - grelnike, ananas blok, kvačkano košarico pokažem v prihodnje), ki sem jih pripravila za prijateljice, ki rade ustvarjamo skupaj. Načrte zanje se najde na youtubu pod angleškim nazivom fanny pack ali pa waist bag. 



 

19. 11. 20

Blok - ananas

Korona čas kolobari, se vrti v krogu, v spiralo, se veča in ne obstane. 

Karantenski časi najkrajših svetlih delov dneva in Ostani doma dni. Mož je v tem času dal skozi covid testiranje, a je bila "k sreči", le huda angina moškega petdeset+. Bil je čisto ubogi, 48 ur je preživel v osami in mi z njim nismo pomolili nosa na plano. Potem so prijeli  šele drugi antibiotiki, z vročino in vnetjem grla je tako ležal skoraj cel teden. 

Malo pletem, kvačkam, tudi šivam. Pineapple patchwork blok je naloga, ki sem jo predstavila svojim prijateljicam ročnih del. Stike ohranjamo na daljavo, s kakšnim telefonskim klicem ali pozdravom na daleč čez cesto.

Ime bloka  v prevodu pomeni ananas. Zanimiv blok, ki ga lahko šivamo s papirčki, s posebnimi ameriškimi ravnili ali natačno z naprej pripravljenimi trakovi. Poskusila sem s slednjimi in jih naredila kar precej, da sem pogruntala trike in prešla zaplete. Pozorna sem morala biti na enake razdalje in črte vzporednice. Cela geometrija, lahko pa tudi meditativna mandala. Tega je v patchwork blokih precej.




 

 

 

5. 11. 20

Do planine Zaprikraj

V soboto je bil čudovit sončen dan. Pripravila sva manjši ruksak v katerega sva dala dva mini sendviča in dva termusa. V enem je bil čaj, v drugem kava in v vrečki nekaj maminih lešnikovih robljičkov za zraven kave. Podala sva nekaj navodil otrokoma, da bo kosilo dokončano in kuhano, ko se vrneva. Z avtom sva se zapeljala do Drežniških raven, do krajnega roba nad vasjo. Slabo uro hoda je bilo hoje do drežniške planine Zaprikraj. Ubrala sva uren korak, sonce je prijetno grelo telo,  zrak pa vseeno ne več za čisto kratke rokave. 

Danes razmišljam, da se je morda prav na tem pohodu podhladil, prehladil, ga je nekaj ujelo,.. da par dni potem ni bil več tapravi in je zvečer segel v tisto našo gornjo omaro po lekadolu in angal es spreju,.. in zjutraj je že dobil vročino... in saj veste, kako je v današnjih časih  tako zelo zakomplicirano in strahozaskrbljujoče, da zboliš kar tako. 










 

1. 11. 20

Pleteni copati - grelniki

Če vas rado zebe v noge so takšni pleteni copati zelo hvaležni za na kavču, kot bi bili namesto nogavic, zelo super so za v kroksice, ki jih imam jaz obute vse leto, ne glede na letni čas. 

Načrt zanje najdete na yutubu pod knitted slippers - easy for beginners. Res zelo enostaven načrt, le pri šivanju mi ne gre še tako lepo in gladko od rok, to moram še popraviti.  




 

29. 10. 20

v jesenskih barvah

Že pred časom  sem šivala nekaj torb v jesenskih barvah. Takih v rjavih bučastih barvah in barvah lesa, v rdečih barvah listja, pa tudi v barvi sivine jutra, ki ga čaka dež in predčasna tema v vedno krajšem dnevu.

Prihaja ustvarjalni praznični vikend, ko ostajamo doma. Ustvarjajte z mano. V jesenskih barvah, optimističnih vzorcih, toplini zapečkarstva z nitkami v rokah in po tleh, vse so za srečo.






 

25. 10. 20

Prva nedelja jesenskega zaprtja

Prva nedelja. Lock down nr. 2. Svet  se barva. Sonca ni. Ob šestih pade mrak. Toplo je. Popoldan sva uredila grob na pokopališču. Bilo je skoraj pred dežjem, skoraj nikogar ni bilo.  Odideva še na krajši sprehod do slapa Kozjak. Dež rahlo poštrkava. Srečava nekaj domačinov in še nekaj več Italijanov.  Proti nama stopa družina, komaj jih spoznam.Vsi so v maskah do oči in ušes.

Danes oblast zgleda pojasnjuje in popravlja neumnost. Kopiram iz odloka:  Pri sprehodih na zelenih površinah in športno-rekreacijski dejavnosti, pri kateri je mogoče do drugih posameznikov neprekinjeno vzdrževati najmanj tri metre medsebojne razdalje, posameznikom ali osebam iz skupnega gospodinjstva ni treba nositi zaščitne maske. 

Mineva prva nedelja. Štela bom nedeljske poti do reke.


 

23. 10. 20

V jesen in Naprej!

Lock down časi nr. 2., ko je Dr. Ihan zapisal, da se mora kdaj tudi oblast zjokati na ramenih ljudstva, ko je Dr. Fafangel pozno zvečer trinajstega zapisal - The darkest hour is just before the dawn. (Najtemneje je tik pred zoro) in ko so pravkar, danes 23.10. na Covid sledilniku objavili apel - "Trenutno je skoraj 40% več aktivnih (danes = 11.440) kot kadarkoli do zdaj prebolelih (do danes = 7873). Ker se množica premakne šele takrat, ko se premakne posameznik, se nehajmo "premikat" in zdržimo!"

Čas smo spet zaustavili, se dali h kraju in oprezno čakamo v  melanholiji jeseni. Vsak dan, vedno znova in znova vstane nov dan. Takrat proti jutru je najbolj mrzlo, navadno prav takrat pade prva slana v jeseni. Mogoče bomo tako dočakali  prvi sneg, ki bo osvetlil temne noči in zalesketal pokrajino. Mogoče bomo čakali pomladi.

Srečno vsem v teh časih.


Hamo & Tribute 2 Love  -   Naprej (official acoustic quarantine live video)


Svet je drugačen kot prej, svetu je zmanjakal idej, naprej, in vrti se naprej

in ti si drugačna kot prej, dej se vsaj malo nasmej, naprej, ker vrti se naprej

vsi smo drugačni kot prej, siti smo lačni vselej,  naprej, in vrti se naprej.

Ostaja prah za nami, samo še nem pogled trofej z ledenimi solzami, a mora res vse na

dno pekla za nami, a mora res vse prek mej, mi tonemo v krami, a mora res vse naprej.

 

Svet ni iz naših idej, diha s pljuči od prej, naprej, še vrti se naprej,

ko bova drugačna kot zdej, ko bova nasad orhidej, naprej, zavrti se naprej,

brez naju bo lepše kot zdej, ma dej še iz višje razglej, naprej in naj vrti se naprej

ostaja prah za nami, samo še nem pogled trofej z ledenimi solzami, a mora res vse na

dno pekla za nami, a mora res vse prek mej, mi tonemo v krami, a mora res vse naprej.


19. 10. 20

Pri treh mlinih

Pri treh mlinih ob robu Kobarida teče reke Idrija, ki nima nobene veze z mestom Idrija  na drugem koncu roba statistične regije naše Goriške. Z bližnjo vasico Idrsko je povezana zato, ker se reka Idrija tam blizu Idrskega izlije v reko Sočo. To je mala rečica, ki izvira izpod Matajurja, tam nekje med Robičem in Hišo Franko. Robič  je poslednja vas na državni glavni cesti v Italijo, v Hiši Franko pa veste da kuha Ana Roš. 

No, naša rečica Idrija se kmalu po izviru prične vleči po Kobariškem blatu, kjer so jo meliorirali v kanal, da ne povzroča več poplav ob veliki povodnji. Ob vznožju Matajurja pri Kobaridu, tam pri Malnih, pri starih ostankih treh mlinov dobi večjo hitrost in skoraj prave brzice. Tam je svet temen, vlažen, mahovit a  čaroben, ko skozenj posije svetloba. 

Pozno sva se spravila na sprehod, bilo je že pozno nedeljsko popoldan, ko se je oblačnost dvignila in je za kratek čas posijalo sonce. 

Takšen je bil najin sprehod na tega dneva in leta dan. Dvajset let že štejeva, večkrat pozabiva, včasih zapijeva, dostikrat nama je skoraj v nemar. Letošnjega si bova še kako zapomnila. To na koncu ni bil Mauricius,...to je bil le pozni nedeljski sprehod do starih mlinov, do gozda in naokrog.



12. 10. 20

Pliskina pot na Krasu

Kraška pot okoli Pliskovice na Krasu. Čarobna, lepa pot, šest kilometrov dolga, po hostah, ob suhem kraškem zidu kjer se pase drobnica,  z mnogimi učnimi tablami o kulturni dediščini in življenju v osrčju kraške pokrajine. 

Nekaj časa sem rabila, da sem dojela, da prav gobec ovčke na smerokazu kaže pravo pot. Tako so te enkrat obrnjene v levo, drugič v desno, na tablah pa z obrazom gledajo naprej. Fanta sta se mi smejala, ko sem na enem od križišč zagledala na sredini označbo in  ob njej dve poti in se hitela razburjati, da zakaj je pa ta kamen in oznaka na sredini, da tako pač ne moreš vedet katera pot je prava. 

Zanimiv pohod in sprehod za vse generacije. Lep jesenski oktobrski dopoldan, ki smo ga zaključili s še prazničnim kosilom na enem od kmečkih turizmov.