Nepozabna Koreja

Dijak drugega letnika je danes že v šoli. Počitnice so se mu od sredine avgusta do konca odvile v polnem počitniškem duhu, vsakodnevnem  druženju s prijatelji, zabavami, plavanjem v Soči in Nadiži, koncerti, tudi pohodi v hribe. 

Reportaže iz Koreje mi seveda ne bo pisal, tako se bom morala kar sama znajti, da dodam še nekaj utrinkov in fotografij iz njegovega nepozabnega dogodka mladosti.

 Pred samim dogodkom so 8 dni potovali po Koreji - t.i. Pre-jam. Ta se je odvil popolno in v odlični organizaciji domače slovenske taborniške ekipe. Največkrat so jedli instant nudle, tudi več dni skupaj, da so si lahko kasneje kakšen dan prišparali za ekstra dobro kosilo ali večerjo v kakšni posebni korejski restavraciji. Najboljša hrana ki jo je jedel pravi da je bila "extra spicy fried chicken".

Obiskali so tudi DMZ - demitalizirano cono na meji s Severno Korejo, vendar nanj ni pustila kakšnega posebnega vtisa, razen množice sporočil, ki so obešeni na mejni črti.  Pokrajina je bila na obeh straneh enaka, neke posebne čustvene interakcije ni bilo.  Mogoče mladina me pozna dejanskega stanja diktature, vse zgodovine, zaprtosti  in nesvobode.   

Všeč so mu bili parki in vsi templji, ki so jih obiskali.  Čohanje živalic v posebnih pubih za crkljanje je bilo posebej zanimivo. Nepozaben bo tudi triurni vzpon na goro nad Seulom, kamor so na koncu za na vrh priplezali po zajlah.

Ko sem ga vprašala po čem se ločimo Evropejci od ljudi Daljega vzhoda- Koreje je povedal, da smo bistveno bolj leni, bolji smo razvajeni in da tam bistveno bolj spoštujejo starejše in obolele. Imamo pa v Evropi zagotovo bolj raznoliko hrano kot oni. Na vprašanje ali bi ločil Korejca od Kitajca in Japonca, pravi da mogoče - Korejci so bistveno višji, Kitajci so zelo glasni, Japonci pa so zelo lepo in lično oblečeni in nikakor niso v "cunjah" kot mi. 

Ko se je vrnil domov, pravi da  je bil zelo vesel - tudi domače školjke, kjer lahko WC papir vržeš v školjko. Korejci to dajejo v poseben košek za takšne smeti.

Zapomnil si bo tudi vso simboliko in pomen korejske zastave. V sredini je krog v modri in rdeči barvi, ki v obliki jing in janga predstavlja ravnovesje v vesolju, pozitivne in negativne kozmične sile. Okrog kroga so 4 skupine črtic v treh sklopih. Predstavljajo gibanje in harmonijo. Vsak predstavlja enega od štirih klasičnih elementov, 4 različne koncepte kot npr. letne  čase- pomlad poletje jesen zima, voda, zrak zemlja ogenj, vzhod zahod sever jug, nebo, zemlja,luna, nebesa; oče, mati, sin, hči...

Slovenska odprava je bila najbolj ponosna na svoj zelo visoki jambor  s slovensko zastavo in vhod v tabor v obliki Triglava, vse skupaj sestavljeno iz bambusovih palic. 

Jamboree 2023 si bodo mnogi zapomnili po tistem Jammu, ko so jih 4 dni pred koncem evakuirali iz tabornega prostora in je šlo vse kar je lahko šlo narobe tudi res šlo narobe, edino kar je še "manjkalo" je kakšna huda črevesna ali druga bolezen. Najbolj mu je bilo hudo ker je ravno na dan evakuacije odpadel Balkan žur, ki so ga pripravljali skupaj z vsemi balkanskimi državami. Mogoče jih je prav s tem dokončno spoznal in zapomnil, katere smo države Balkana in ne gre le za balkan muziko in žure, ki jo seveda pozna.

In ja, v Koreji si je zrihtal kitaro, ki si jo je odkupil od ene druge taborniške skupine. V Ljubljani sedaj čaka na klic, da jo končno dobi kot so dogovorjeni. Nova skavtska doživetja,  petje in glasbo ob tabornem ognju  je nekaj najboljšega kar se dogaja v skavtskih in taborniških skupinah širom sveta.

 

 

Označujejo letne čase, glavna nebesna telesa, stranke sveta in štiri glavne elemente (voda, zrak, zemlj

Read more at: https://flags-world.com/sl/korejska-zastava-pomen-in-barve/

Označujejo letne čase, glavna nebesna telesa, stranke sveta in štiri glavne elemente (voda, zrak, zemlj

Read more at: https://flags-world.com/sl/korejska-zastava-pomen-in-barve/

Označujejo letne čase, glavna nebesna telesa, stranke sveta in štiri glavne elemente (voda, zrak, zemlj

Read more at: https://flags-world.com/sl/korejska-zastava-pomen-in-barve/

Označujejo letne čase, glavna nebesna telesa, stranke sveta in štiri glavne elemente (voda, zrak, zemlja, ogenj).

Read more at: https://flags-world.com/sl/korejska-zastava-pomen-in-barve/

Označujejo letne čase, glavna nebesna telesa, stranke sveta in štiri glavne elemente (voda, zrak, zemlja, ogenj).

Read more at: https://flags-world.com/sl/korejska-zastava-pomen-in-barve/

Označujejo letne čase, glavna nebesna telesa, stranke sveta in štiri glavne elemente (voda, zrak, zemlja, ogenj).

Read more at: https://flags-world.com/sl/korejska-zastava-pomen-in-barve/

 

 

 

 

Največji tabor na svetu

 Jamboree, Koreja 2023

Vsi skavti, taborniki sveta so se zbrali v Južni Koreji na svetovnem skavtskem Jamboree-ju. Beseda jamboree naj bi izhajala iz jezika svahili, v katerem se beseda jambo uporablja kot splošen pozdrav. S tem pozdravom so menda sprejeli prve skavte na prvem svetovnem skavtskem jamboreeju. Sam ustanovitelj gibanja Robert Baden-Powell je ob tisti priliki dejal: »Od tega leta bo jamboree dobil poseben pomen. Povezan bo z največjim srečanjem mladih, ki se je kadar koli zgodilo.«

Mladi na kratko rečejo kar Jamm in prav od tod izhaja tudi lokalna Primorska Marmeljada, ki se je letos odvila ob Soči pri Tolminu. 

Fant je 3 tedne bil z doma in prav zato sem si v tem času privoščila skoraj tako dolg poletni morski dopust, da je čas hitro minil ;). Njegov življenska dogodoviščina, ki si jo je tako želel in se nanjo pripravljal dve leti. Sedaj snuje že nove plane in načrte, zagotovo pravi bi bil rad vodnik na naslednjem Jamboreeju na Poljskem čez štiri leta.

Še vedno so povsod po hiši našitki, suvenirji, rutke, ki jih je uspešno "trejdal". Še vedno je poln navdušenja, zaideva v debato o tem kako je lepa in pomenljiva korejska zastava. Bilo je peklensko fajn, tako kot so zapisali v časopisu. V pravem in poudarjenem pomenu besede. Klimatske spremembe načenjajo planet in tudi na tem koncu je bilo vsega  - od blata na začetku, vročine s tropsko vlago podnevi in ponoči in na koncu še tajfuna, ki je terjal, da so 45 tisoč mladih preselili po natančnem v naprej pripravljenem planu B pod streho, na varno. 

Navdušen in srečen se je vrnil domov. Starši enako - in še bolj navdušeni nad organizacijo in odgovornostjo taborniške zveze in tabornikov, ki so pohvalno in z  odliko vodili mlade in o vsem ažurno in odgovorno obveščali starše. Vesela sem in še danes pomnim besede glavnih voditeljev, ko so na mnogih uvodnih sestankim pred potovanjem nam staršem tako radi poudarili, da so taborniki in skavti tukaj skupaj, eno, enaki in v skupnem dobrem na Odpravi, katere temelj je globalni razvoj, svetovni mir, spoštovanje kulturne raznolikosti, pustolovščina, zabava in prijateljstvo.

Sledi še kakšen utrinek iz njegovega Jamboreeja in države na drugem koncu sveta. 

Čez reko Arno, čez stari most v Firencah - dopust v septembru (6)

Reka Arno izvira v Apeninih in najprej teče proti jugu, potem spremeni smer pri mestu Arezzo in teče skozi Firence ter se po 241 kilometrih malo naprej od znamenite Pise izlije v Ligursko morje.

Ponte Vecchio je tako zelo očarljiv most čez reko Arne v Firencah. Iz bližnjega mosta Santa Trinite je lepo viden, všeč mi je njegova rumena, gorčična barva, takšna prava toskanska  - tako sem jo kar sama poimenovala. Hišam v Toskani lepo pristoji takšna rumena in veliko hiš je odetih prav v to barvo. Na mostu je mnogo trgovinic, predvsem zlataren, gneča ljudi čezenj, pa me je spomnijala na katerega od obelaganih mostov v Benetkah. Iz mostu je lep razgled na reko in pročelja hiš ob reki, na most Sante Trinite. 

Čudovit pogleda na most je tudi iz bližnjega največjega muzeja Uficci. Tako zelo je blesetel v soncu. 

Poslednji večerni sprehod ob reki je lep in prijetno topel, več kot dvajset stopinj je pred zadnjim septemberskim vikendom v italjianskem mestu. Vsi smo oblečeni v poletna oblačila in najlahkotnejšo obutev. Iz mostu odmeva glasba italijanskih melodij, približava se in poslušava. Obiskovalci ploskamo in vsi radodušno mečejo drobiža v kitarski kovček. Nerodno nama je, ko ugotoviva, da sva drobiž pustila doma, zato od glasbenika kupiva CD, ki ga naslednji dan poslušava celo pot do naslednje točke oddiha najinega dopusta. Glasbe je veliko, več kompilacij skupaj, dovolj,  da nama čas ob prometnih zamaških, nesrečah in zoožanih avtocestnih odsekih mine prijetno in ne preveč tečno. 

Veliki Uficci - Firenze (5)

Odločila sva se, da bova največji muzej v Firencah obiskala zgodaj dopoldan. Karte nisva rezervirala, prepustila sva se občutku, da ob desetih dopoldan ne bi smelo biti preveč ljudi.Vrsta na drugi strani, kjer so stali tisti z rezerviranimi vstopnicami je bila že hudo dolga, naša pa presenetljivo -  je sploh ni bilo. 

V vseh galerijah, celo zunanjih vrtovih, notranjosti gostiln vsi dosledno preverijo green pass (covid QR kodo). Preverijo jo z aplikacijo, v kateri se nariše kljukica in se prikaže ime in priimek. Enkrat so nama preverili celo osebni dokument, ugotovila sva, da to naredijo naključno pri vsakem desetem. Nihče od obiskovalcev se ne razburja, vsem je vse samoumevno, vsi imamo zadeve pripravljene pri roki, na telefonu in za vsak slučaj še na papirju v torbici. Na zunanjih prostorih gostiln in kafičev green passa ne preverjajo, medtem ko je to obvezno v notranjosti, kjer te najprej prijazno vprašajo, če imamo green pass, ki ga potem pred naročilom tudi preverijo. V notranjosti muzejev je zavezano nositi masko, v gostilnah, na zunanjih površinah ne.

Po tem, ko gre množica obiskovalcev iz več čakajočih vrst še skozi varnostno kontrolo rentgena vstopimo po mnogih hodnikih in zelo strmih stopnicah v muzej. Ta je pravi renesančni leksikon, ki se začne z Giottom, nadaljuje z Botticelijem, Leonardom da Vincijem, Michelangelom, Raffaellom, Tizianom,..  

Po dobrih treh urah sprehoda po galerijah se odpovčijeva na terasi muzeja, kjer spijeva najdražjo kavo v mestu (5 EUR). Še vedno premišljujem o vseh zakladih umetnosti in neprecenljive vrednosti za umetnostno zgodovino časa. Kako pomembno je, da je imela zgodovina takšne ljudi, kot so bili Medičejci iz katerih so izšli tudi mnogi papeži tedanjega časa.  Nisem se preveč poglabljala v vse potankosti -  bom pa še rada še kdaj  pokukala na spletno stran Uficci - kjer so posamezne slike podrobno opisane. Na obhodu po muzeju namreč nisva vzela slušalk za predstavitev del,... potem bi obhod trajal več kot 6 ur.

Meduza - Caravaggio

 

 

Venerino rojstvo (Botticelli)

 

Pomlad (Botticelli)

Nedokončano delo Leonarda da Vincija - kaotični Poklon kraljev

 

Eno prvih del vsestranskega Leonarda da Vincija - Oznanjenje

V glavnem hodniku v obliki črke U je mnogo klasičnih kipov, večine rimskih kopij grških izvirnikov.

Urbinska Venera - Tizian - je močno vplivala na poznejše slikanje aktod vse do Maneta....

Tribuna- obloćena z biserovinao, pot tleh je tehnika pietra dura, sobo je zgradil Francesco I. medici, da bi razstavil Venero in druge klasične kipe v družinski lasti. Strene krasijo mnoge slike portretov.

Dvojni portret vojvoda in vojvodine Urbinske - Federico in Battista. Federico je imenovan tudi "Luč Italije, ki je v svojem zasebnem skriptoriju angažiral najboljše prepisovalce in ustvaril najobsežnejšo knjižnico zunaj Vatikana.

Po cesti S222 do Siene - dopust v septembru (4)

Od Firenc do Siene je okrog petdeset pravljičnih kilometrov. Ni lepše poti do Siene, kot je cesta S222- Chiantigiana.  Strma, valovito gričevnata pokrajina,  z mnogimi oljčnimi nasadi, z gradovi z obzidij in živahnimi ljubkimi mesteci v okolišu Chianti, je najbolj poznana po svojem rdečem vinu. Sprehodiva se skozi eno od vasi, ne vem točno imena, vem, da se je imenovala "nekaj in Chianti".  Na poti skozi vas naju ob robu ulice na pločniku v košari zamoti zajčja družina ki prosi miloščine. Dobila je drobiža od nas,  kakopak drugače!  V vaški gostilni, ki je bila pekarna, delikatesa in gostilna hkrati se ustaviva, da nekaj pojeva. Vse skupaj je miniaturno majhen prostor, le nekaj malih mizic z nekaj stoli. Pašta z debelimi, nič votlimi špageti v čudoviti paradižnikovi omaki je bila hudo dobra, Dragi je preizkusil več vrst sirov in salam, zraven sva  pila rdeče vino. Po kosilu se ustaviva v oljčnem nasadu, kjer sva na kratko zadremala in uživala ob še eni dozi kave iz termusa. Dospela sva do Siene, mesteca na hribu in avtomobil pustila pri romanskih vratih Porte Romano. Siena je po mojem mnenju najlepše mesto v Toskani ali pa vsaj mesto z najzanimivejšim trgom. Trg ima obliko polmeseca, je nagnjen in na njem dvakrat na leto priredijo konjsko dirko Palio. Tako zelo bleščeča v soncu je tudi glavna cerkev v mestu, mogočna gotska stolnica. Nazaj grede sva se malo zgubila in mesto skoraj obhodila po strmih ulicah in stopnicah okrog in okrog. V eni od ulic opazim mlajšega fanta, ki vadi vajo z zastavo, kmalu naprej  v drugi skriti ulici, opazim dva fanta, ki prav tako vadita vajo z zastavami v paru. Končno najdeva Porto Romano,  kjer sva parkirala. 

Na poti domov, proti Firencam,  se zapeljeva še do enega čudovitega  in poznanega kraja - San Gimignano delle Belle Torri - San Gimignano z lepimi stolpi -  Štirinjast stolpod od prvotnih 70, se dviga proti nebu. Med njimi je cerkev in manjši trg na katerem ulični umetnik otrokom predstavi vitežko zgodbo v lutkovni izvedbi. Ob poslušanju srednjeveške glasbe, se postaviva v vrsto turistov,  ki v bližnji slaščičarni čakamo na svojo porcijo najboljšega sladoleda na svetu.  Slaščičarna je namreč dobila vrsto svetovnih odličij v pripravi najboljšega sladoleda.  Izbrala sem pistacijo in robidnico. Ooo, kako je bil noro dober. Najboljši na svetu!

 

 

Park in vrtovi Boboli - Firence (3)

Po še enem sprehodu v mestu, tokrat mimo tržnice, kjer otrokom nakupiva zašelene usnjene pasove in denarnice  (tržnica se namreč šibi od vseh stojnic ogromnih količin vsemogočih usnjenih izdelkov),  se preko mosta Ponte Vecchio, mimo palace Pitti  sprehodiva do vrtov Boboli, ki se dvigajo nad mestom. Dan se preveša v zgodnje popoldne.  Posedava v senci, celo na kratko zadremava na eni od klopc v parku. S sabo imava sendvič, kavo v termusu, pijačo, slaščice iz tržnice, nobene krize ni, da bi iskala trgovine, kafeterije. Nenavadno mirno je,  ljudi ni veliko. Ptiči preščijo po drevesih in goščavju, sonce je zelo močno, nenavadno moč daje od sebe. Razmišljam o tem, kam to indijansko poletje zavija, v katere nove ekstremne vremenske katastrofe, ki bodo sledile v kompenzacijo temu kar doživljamo danes. 

V parku gojijo mnogo vrtnic posebnih vrst, vsemogočih sort citrusov, pomaranč,... jasmini so še vedno dišali. Vrt so seveda zgradili Medičejci, ga oblikovali v svojem italijanskem slogu, ki je postal model za mnoge druge evropske vrtove. Bližnje palače Pitti, ki je neposredno povezan z vrtom in hrani mnoga umetniška dela in v kateri so na ogled bivalni prostori velike familije si nisva ogledala. Sonce in toplota je bila preveč vabljiva, da je ne bi izkoriščala.