23. 7. 20

Juliana Trail - etapa(7) STARA FUŽINA - BOHINJSKA BISTRICA

Vse podrobnosti o poti:

STARA FUŽINA - BOHINJSKA BISTRICA
za naju  - od vasi Češnjica, do jezera in naprej  do Bohinjske bistrice

sama to etapo poimenujem:
Julijanini obronki pod Voglom in Koblo

Nedelja,  6.7.2o2o

Etapa je danes krajša, nedeljska, za zaključek dopusta. Že zgodaj dopoldan si oprtava ruksaka in se počasi sprehodiva do jezera, kjer opazujeva prve nedeljske kopalce. En kokeršpanjel ob robu jezera zagleda raco. Požene se v vodo in plava za njo. Raca krokoče, se parkrat dvigne, na kratko poleti in spet plava, pes pa še kar za njo. Opazovalci ob jezeru ju spremljamo že na pol s kriki in glasovi navdušenja. Lastnik psa nekaj časa gleda in vpije, potem pa ni druge, kot da se še sam vrže v vodo in plava za psom. Kar pošteno mora zamahati v pravi kravlski tehniki, da že daleč od obale dohiti psa, ga ujame in usmeri v drugo stran in mu da vedet, da to ne gre... Raca še kar noče poleteti. Zdi se, da bi se še kar lovila s psom po vodi. Ona lahko.... Vsi se nasmejimo.
Kreneva naprej, v center, na drugo stran ceste in cerkve Svetega Janeza. Tam je tudi spomenik Štirim srčnim možem. Ti so s skromno opremo prvi osvojili Triglav davnega l. 1778. Ob 2oo obletnici prvega pristopa na Triglav so jim v Ribčevem Lazu postavili spomenik. Bohinjski možje se obračajo k Triglavu, ki se skriva za oblaki. 
Popijeva dobro kavo in brioš v baru v neposredni bližini spomenika. Opazujeva domačine in mnogo domačih turistov, ki se predajajo dnevu počitniške poletne nedelje.
Pod obronki bohinjskih hribov, se  gor in dol, sem in tja premikava proti Bohinjski Bistrici. Tod je res veliko vikendaških hišic.  V manjšem lokalnem športnem parku naletiva celo na skakalnice, za katere nisem vedela, da stojijo tudi v tem koncu gorenjskega konca. Kmalu prispeva do Bistrice in se odpraviva do železniške postaje, kjer počakava vlak za pot domov.
Prispela svo do vhoda na naš primorski konec. Sva tik pred več kot 6 kilometrskim bohinjskim  predorom, ki povezuje gorenjsko - primorski konec. Ko čakam na vlak sem v mislih na prelaz preko Vrha Bače, ki  je povezoval oba konca sveta, ko predora še ni bilo. Ta prelaz naju čaka že čez par dni, ko si ukradeva dela prost dan.









1 komentar:

  1. Lepe slike,ko sem bila mala smo šli na počitnice v Bohinj.OLga iz Benečije.Lep pozdrav!

    OdgovoriIzbriši