Prikaz objav z oznako razno. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako razno. Pokaži vse objave

6. 2. 18

Rdeči avto okrog marsa

S Tamalim in možem smo si skupaj ogledati izstrelitev rakete. Ker je bila izstrelitev prestavljena zaradi vetra, sva fantu obudila spomin na Challanger tragedijo in mu pokazala žalosten posnetek izstrelitve iz leta 1986, ki jo vsi pomnimo.
Tokrat v raketi ni bilo ljudi, ampak samo rdeči avtomobil, ki se bo vozil okrog Marsa. Uspelo jim je, tako kot v animaciji, obe stranski raketi sta pristali nazaj na zemlji in naš fant je kar zaploskal.

Uf, všeč mi je tole, malo utrgano in odbito,  a še kako uspešno za vse znanstvenike.  Iz avta bo odmevala Bowijeva glasba, dokler mu ne zmanjaka baterije in na armaturni plošči avtomobila blenda
Don't panic in na šasiji ima avto vgravirane vse največje dosežke človeštva. 


5. 5. 17

O maju in norveških jelenih

2014, 2015, 2016 v majskih dnevih.
Od praznično kresovitega, skozi  vsa Majska jutra do majskega rokenrola v četrto majsko leto.
Vsak dan.

Danes še malo o jelenih.


Med počitnicami sem posnetkom bolj ali manj sledila večkrat dnevno, prav tako sva s Tamalim opazovala kako se premika GPS pot in kako napredujejo. 
No, proti koncu  sem sledila le še sama, ostali so se bolj ali manj hecali z mano in mojimi jeleni. Ampak meni je bilo všeč. Sem fenica vsega skandinavskega in tovrstna slow TV je še kako popestrila moj vsakdan.
Žal ekipi ni uspelo da bi pravočasno izvedli še zadnji TV izziv, plavanje jelenov čez morje na otok. Glavni krivec za to je bilo nenavadno mrzlo vreme, mrzlo morje, ki je bilo predvsem preveč temno, vsaj tako sem razumela gugl prevod komentarjev. 
Glavni dogodek se je končal takrat, ko so prečkali glavno cesto. Takrat je bila gledanost velikanska in med komentarji sem zasledila tudi takšne iz Slovenije.
V snežnem metežu, pravi zimi so preko ceste spravili okrog 1500 jelenov. Fantastični posnetki!
Poglejte si kako je to čudovito, s čudovito glasbo od  nekje 14 minute naprej.

15. 12. 16

Temna in bela iz velikega žepa

V torbici ima dve čokoladi. Nahajata se v širokem na pol odprtem žepu torbice in sta vedno na dosegu. Naskrivaj ju ščipam. Predvsem v službi. Ker sta brez sladkorja ni slabe vesti.  Ni ju več dosti.

Črna je s koščki banane, bela pa je noro odbita, huda. V njej so morske alge in črna morska sol. Huda kombinacija, ki pa ima svojo skrivnost, ki jo je vredno spoznati. Ko sem dala v usta prvi košček sem bila previdna in rahlo skeptična glede okusov.

Bela čokola se najprej milo stopi, poplavi jo val blagega okusa po morju, ko naenkrat iz svojih vrelcev začnejo reagirati blazinice črne morske soli. Na začetku le rahlo zahrustajo a že takoj skoraj v peni pričnejo oddajat svojo ornk slano komponento. Uf, noro, eksotično, nenevadno, tudi zabavno. Kar probajte!







24. 5. 16

Čokolada iz konoplja.net

Iz službe sem prišla sitna, pmsjevsko nastrojena. Doma v nabiralniku dobim bel listek pošte – priporočeno pismo. Potiho zakolnem, le kaj je to. Davkarija?  Radarska slikca? Parking v Ljubljani? Tavelika in dijaški?
Ne da mi miru in odletim do pošte. Odleže mi in zdi se mi, da se nasmejem, ko podpisujem v poštno knjižico.
Paketič in v njem -  Moja čokolada. Postajam dobre volje in se smejim paniki pred desetimi minutami. 
V paketku je ena prav posebna čokolada -   čokolada s konopljinimi semeni. Ponovno nasmeh in moje počutje je popolno nasprotje počutju izpred četrt ure nazaj.
Usedem se za mizo, si nalomim  čokolade. Sama sem, vsi so se nekam zgubili in nenevaden mir je v hiši. Jem čokolado. Zlagam jo v kupčke. Dobra je. Drobna konopljina semena, ki so posuta po vrhu  pokajo v ustih kot tiste otroške pokalice, ki jih imajo mulci v nekih vrečkah cukra. Zabavno.  Čokolada je mlečna, dobra, semen ni preveč, ravno prav. Še en košček. Serotinin deluje. Počutim se dobro, zadovoljno, srečno, ker pošiljka ni bila nebesno modre barve.

Pomislim na konopljo in njeno  slabšo varianto, ki jo imamo vsi v glavah v prvem planu.  Na ovitku ni narisana tista prelestna zelena rastlina z lepimi listi, ki bi komot bila okrasna roža. 
Spomnim se dogodka, ko sem enkrat v bio trgovini hotela kupiti konopljino čokolado, na katerem je bil narisan velik zeleni list. Hčeri sta me istočasno pogledali hudo čudno in se tako naglas zgrozili, da se je še trgovka smejala a se delala, da se ukvarja z nečim drugim.  »Mama, a je vse uredu s tabo? Saj bo mama, saj bo...« Nisem izgubljam časa o tem, da bi jim razlagala, da je to seveda neka druga konoplja, da je v prodaji vse legalno, da itak ne smejo prodajati izdelkov s kakršnim koli THCjem...

Ponovno vzamem v usta nov košček. Zlagam koščke čokolade in sestavljam tihožitje. 
Spomnim se, kako sem poleti v hčerkini knjigi dobila slednik zelenega lista prelestne rastline, da me je kar streslo... No, na koncu je bil to velik list industrijske konoplje, ki v velikih poljih raste po Dolenjskem,  kjer so se potepali s skavti. Pokazala mi je filmček  - foto sešn v zelenem polju, ki zgleda prav fascinantno. 

Pojem že nevemkateri košček in uživam v miru. Paše. Sedaj sem okej, nič več sitna. Nekaj zadnjih koščkov zložim na krožniček in ga pustim na polici. Tam me preseneti naslednji dan. V ustih spet pokajo in hrustajo semena. To je čokolada, ki preganja sitnost, si rečem in vse spet štima, tako kot je prav.






1. 12. 15

Kartice

Poznate Postcrossing?
Ko sem bila v najstniških letih smo rekli, da imamo pen-pal prijatelje. Imela sem jih okrog petdeset in po dvajsetih letih sem mnoge spet našla na FBju. Tavelika je med prijatelji na postcrossingu našla tudi nekaj pen-pal prijateljic, s katerimi se redno dopisuje v običajnih, navadnih legendarnih pismih. Kako lepo je videti pismo v beli kuverti, ki jo cel teden čaka na njeni pisalni mizi, da se vrne iz Ljubljane. Tudi Tavelika prizna, da je odpiranje pisma, prebiranje ročno zapisanega besedila prav poseben občutek.
Sedaj je začela kartice pošiljati še Tamala. Vsak vikend mi tako pripravita kupček kartic, ki ga moram odnesti na pošto in kriti poštne stroške, .. ki tako niso iz žepnine :)
Na pošti me že poznajo in vedo, da vedno pošiljam kartice po najcenejši varianti, nič letalsko (se mi zdi, da kljub temu pošljejo z letalom, kakopak drugače), nič priority in obvezno zaprosim za prave znamke. Pošta je vedno dospela - na vsako kartico se namreč napiše šifro, ki jo prejemnik dobi na spletu, ko mu na podlagi starosti, profila, hobijev določijo prejemnika. Prejemnik potem to šifro zapiše v sistem, najde profil pošiljatelja, označi da je pošta dospela, se zahvali, kaj poklepeta, ogleda profil pošiljatelja... Zanimivo!



29. 11. 15

Venčki

Vikend je minil v znamenju izdelave adventnih venčkov.
V soboto se je pri nas doma zbrala skavtska skupina pod vodstvom naše Tamale, ki so imele za nalogo narediti adventni venček. Prinesle so smrečje, okrasje, vmes so se šle sprehoditi po našem vrtu,.., kjer so baje nabrale cvetove žive meje. Vstop v spodnje prostore mi je bil nedovoljen. Na koncu sem le prišla zraven pogledat izdelek in jim ponudit bezgov sok. Na postrežbo ekipe je Tamala seveda pozabila.
Takega advnentega venčka še nikoli nisem videla. In ko sem ji rekla, da "če je kdo že kdaj videl dvonasdstopni venček", me je Tamala pogledala izpod čela in rekla: "Mama, za nagrado gre...".   :)
Res je. Vod - skavtska skupina, ki bo naredila najlepši venček, bo imel čast, da bo venček ostal v skavtski učilnici, zraven pa dobijo tudi nagrado. Lahko ugibate, čigava ideja je bila adventni venček v dveh nadstopjih?!
S skavtinjami smo debatirali o pomenu adventega venčka in Tamali je vse vedel. Rekel je,  da krog pomeni večno življenje, da mora biti narejen iz materialov, ki "nikoli ne umrejo" - mah, smrečje,.. Še naprej mi je hitel pripovedovati o pomenu vsake svečke in poudaril,  da prvo prižge tata, drugo mama, tretjo in četrto pa otroci.
 Družinski adventni venček  je bil letos v domeni naših moških, tatija in Tamalega. Naredila sta lep venček iz bršljana in Tamali je poskrbel, da ni prišlo do napake pri današnjemu prižiganju prve svečke. 

Tudi sama izdelujem svoj venček. To bo zimski, pričakal bo sneg in bližnje praznike in bo čisto bel. Zimski venček.









17. 11. 15

Šoping in piskanje

Zgodba iz dveh zadnjih šopingov.
Ob vsakem izhodu trgovine, je za mano zapiskalo, da sem se kar stresla. Pojma nisem imela -  zakaj in ker sem vedela, da "mi ni pomoči", sem parkrat celo zaobšla črna boksa, ki oddajata valove in iščeta morebitne kradljivce. Bilo mi je tako nerodno, da sem kar bežala, da ne bi prišel za menoj kakšen varnostnik oz. varnostnica in me najbrž slekla. Mojo teto so namreč nekoč zaradi tega tako rekoč slekli.  V robu hlač, ki jih je že davno kupila, so končno našli všito malo plastično ploščico, ki se je nekje ponovno namagnetila in teta je potem s tistimi hlačami piskala kar naprej.
Kasneje sem šla slučajno v bližnjo trgovino in spet v vratih piskala, že ko sem vstopila vanjo. Ujezila sem se in prosila prodajalko, če mi dovoli, da ugotovim zakaj piskam. Med tem mi je trgovka pripovedovala, da je bilo že nekaj takih, ki so piskali in potem našli neko nalepko, črtno kodo. Rekla mi je naj iščem kakšno črtno kodo.  Ugotovila sem, da piska torbica. Probala sem z denarnico, toaletno torbico,.. ne, piskala je torbica, sama denarnica in toaltka pa ne. Doma sem se ujezila in vse razbasala, razparala torbico po notranjosti, jo obrnila počez in okrog. Nič sumljivega, nobene ploščice ali kaj všitega na vidiku.
 Sledil je drugi šoping. Ikeja, kjer me je skoraj kap, ko sem na izhodu med dvema varnostnikoma spet zapiskala. Ustrašila sem se,  začela preklinjat v moža,... varnostnika sta mojo začudenje in svoje izkušnje s podobnimi piskanji očitno  povezala v zanemarljivo okoliščino in nista reagirala.
 Doma sem ponorela in spet razbasala ven vso torbico, angažirala še moža, da mi pomaga, čeprav mi je že v vseh prejšnih poskusih tudi on pregledal vse reči.  Bančne kartice,... ampak te so v denarnici, Vložki, aspirini,.. ampak ti so v toaletki,.. to ne piska. Krema za ustnice, marela, robčki, notesnik, svinčniki...
Grrr, ko sem iz bidona žvečilk pogledala na dno, sem spodaj dobila nalepko. In v njej je bilo vezje!!! To je to!
 Ponovno sem šla v bližnjo trgovino in z veseljem povedala, da sem prišla samo nekaj preizkusit, preverit, locirat. Tako je. Piskajo čingumi. Takšni, ki jih kupim le zase, saj so mulariji premočni in mi jih tako ne kradejo.
 Potem sem preverjala vse bidončke takih in podobnih žvečilk po mnogih trgovinah.  Nikjer niso imeli prilimane " ta hude" nalepke. Samo v eni jih dajejo gor! Tudi po žvečilkah.  :o
Avstrijska na Hxxxxček, ... v njej sicer pečejo najboljše brijoše,... in bi o njej lahko napisala še kakšno objavo,.. npr. o tem, kako "upočasnim kasiranje iz pete brzine v mirno četrto, v gužvi izdelkov na traku v tretjo"...ali kako se izognem temu, da ne kupim njihove vrečke in hkrati vse ne tovorim v naročju. Enkrat sem namreč vse nabasala nazaj v ročni mali voziček, da prenesem do avta (čeprav je mularija tumbala, da ne smem..) Kako sem zapiskala v vratih!  Sploh se niso odprla! Prodajalka je priletela od nevem kje, vtaknila ključ ne vem kam, da so se tista steklena vrata odprla. In mularija je hudo zakričala: "Saj sva ti povedala,  da ne smeš, a ne vidiš, da je prečrtan voziček narisan..."






24. 5. 15

Majski opomnik

Do danes je še čas, da se kar tukaj ali pod pred-pred zadnjo objavo pofočkate in izberete svoje tri barve v katerih bom mogoče šivala prav za vas in vam podelila majski "bonbonček".
Drage swaperke, pa obveščam, da je jutri že 25. maj, ko odpošljemo paketke. Veselim se vaših fotografij majskih izdelkov v naših majskih barvah.

 Najejte se češej in uživajte v maju!

6. 3. 13

Liebster award

Danes me je presentila Keltika in mi podelila tole blogersko nagradico. Z veseljem jo delim naprej. 

 
And here is a little about what the award is all about:

This award was designed to be a blog award in the "pay it forward" fashion. Once you've been nominated, you award it to five blogs that you like that have fewer than 200 followers, to encourage new visitors to visit these blogs.


The rules for accepting this award are:
You need to thank the person who gave you the award and link back to their blog. Post the award onto your blog. Give the award to five bloggers who you appreciate that have fewer than 200 followers. Leave a comment on their blog letting them know that you have given them this awesome award!

Next you need to PAY IT FORWARD!


... nitke, tudi med blogerskimi prijatelji, ki jih vlečemo in prepletemo med seboj in si sledimo...

Nagradico delim naprej med blogerke, s katerimi bom povezala stvari, ki jih tudi sama rada počnem in prisegam nanje:
  • šivanje in patchwork
  • kvačkanje
  • pletenje
  • dobra fotografija
  • ne le šivanje tudi miganje
In v enakem zaporedju so to:






 




4. 3. 12

Pomladni veter

Pomladni veter je ta teden močno vplival na naše počutje,..

Mala je med goro matematičnih nalog v "Računanje je igra" narisala to slikico. :o


Tavelika pa se je s sošolko pri pouku tako "doooooolgočasila", da sta skupaj porisali z rožicami cel list v zvezku...

Mene pa je prijelo, da se že kar v začetku marca polotim spomladanskega pranja zaves. 




26. 2. 12

Konec tedna pred 29.2.

Letos je prestopno leto. Sosed bo imel kmalu spet tapravi rojstni dan. 10 let.  :)

Počitnice so pri kraju. Sredi tedna smo letos prvič smučali. K sreči je bilo še kar zimsko. S kapo pokrito in s ta debelimi rokavicami.

Potem pa je prišla pomlad. V velikih zamahih. In naredila človeka kar malo čudnega. Pretoplo je zavelo. Pretoplo za konec februarja. Da ne govorimo o tem, da v našeh Zgornjesoškem koncu sploh še nismo imeli snega. Niti malo. Niti za pocukrat. Sedaj ne bomo več tarnali, ker je pač zima to bitko izgubila. Z nekimi čudnimi, ledenimi manevri se je pripravljala in ni uspela. Saj se najbrž ne bo še čisto pustila,.. ampak nima več smisla...

Letos sem prvič pravočasno posadila malancane, paprike in paradižnike. Navadno se mi je vedno zavleklo v pozni marec. Saj vem, da se ne splača. Ampak to je en tak izziv. S kolegico si sadike izmenjave. In se potem pokličeve. 

V soboto je bilo še posebej toplo. Ne vem, če smo že kdaj v februarju na stežaj odprli balkonska vrata in se soncu nastavljali v viseči mreži. 

In kivi je dobil svojo prvi rez. Zaliti ga bo treba.





6. 1. 12

Betsy from California

Zelo sem vesela, da je moj sončno rumeni predpasnik, pod organizacijo Nadjinega adventnega swapa prispel na drugo stran sveta, v Kalifornijo.
Betsy se mi je prijazno odzvala na moj blog:

"Thank you so much for the advent swap; I was so surprised! I do not have an apron and I am very grateful. Blessings for a peaceful 2012 to you, do you know if there is a way to translate your blog to English so I can follow? Thanks, Betsy"

Mogoče bom kdaj svoj blog zapisala tudi v angleščini, gotovo pa se bom Betsy javila na njen email in njen blog. Še enkrat hvala Nadji za njeno swap pobudo.


In English in short: I am very glad that my  sunny yellow apron arrived to the other side of the Earth, to California, to the address of Betsy.  This advent swap was idea of  Nadja.
Betsy answered me at my blog and she became my follower. 
To write my blog in English? Once, in future, maybe,... Anyway, I will answer Betsy by email... and on her blog.











3. 1. 12

Kvačkanje in kavčkanje

Pa smo v novem letu. Poprazničen teden pa se kar nekako nadaljuje...V službi in v šoli je namreč kar težko zaštartati tako kot je treba... In tako nam še vedno zelo paše kavčkanje, cartanje in dremuckanje, zraven pa še malo štrikamo, kvačkamo in se igramo z nitkami - kot rečeno, na kavču, seveda.
Kuhinjske prijemalke delam na "zalogo"
tudi naš mačkon Viki se "igra" z nitkami
Poznate pletilni mlinček? Pokažem v eni od naslednjih objav. Na silvestrski zvečer smo spletli veliko veliko vrvico iz katere bo nastalo,..ne vem še kaj



 To je gosenica. Zelo zanimiv pletilni pripomoček, primeren za otroke. Iz njega se splete vrvico, ki jo otroci uporabijo za svoje stvari,... Mala jo bo uporabila za pas, pravi.
Pa še malo štrikanja. Hitrega štrikanja, s hitro volno. :-)

29. 12. 11

29.12.

devetnjastodevetinštirideset in dvatisočena. 
Dva rojstna dneva, ko praznujeta moj oče in moja Mala hči.

Očetu želim, da bi malo večkrat prijel za čopič in naslikal še kakšno res dobro sliko,... Mala pa si bo letošnji rojstni dan gotovo zapomnila. Spomnim se svojega, bil je nekaj posebnega - prva okrogla številka...





24. 12. 11

Tisti miren večer







Bliža se tisti miren večer s srčnimi pogledi, kateremu bodo sledile čarobne sanje in sončno jutro, ki bo otrokom prineslo veselje.








16. 12. 11

Adventni swap pri Nadji


Včeraj, 15. 12  sem paket z darilcem odposlala na drugo stran sveta. V Kalifornijo.
Prvič sodelujem v tovrstnem swapu in vse skupaj je tako otroško radostno... Tudi moje punce so v šoli žrebale listke za katerega sošolko ali sošolca morajo pripraviti božično darilce. To je SWAP, sem jima razložila, medsebojno obdarovanje, ki je toliko bolj zanimivo, ker je tajno, skrivnostno...ko ne veš točno, kdo je skrivnostni obdarovalec...
Hvala Nadji, ki je pobudnica Advetnega swapa.


Danes sem prejela darilce iz Gorenjske. Čudovita verižica.  Narejena v meni ljubih barvah.
Hvala, hvala, @Pikapolona2.

30. 11. 11

Jutrišnji december

S puncama smo škatlo z dekliškimi igračami in oblačilci za punčke napolnile že nekaj časa nazaj, ko smo pospravljale podstrešje.

Jutri je december, mesec obdarovanj. Prav jutri, na prvi decemberski dan bom škatlo odpeljala k svakinji, ta pa jo bo naprej predala svoji sorodnici,  ki živi na kmetiji. Ima fanta in dve mlajši, živahni deklici.


21. 11. 11

Presenečenje

ooopalaaaa,.. hej, res sem presenečena, da so mi punce iz Craftalnice za  črno belo torbo dodelile visoko uvrstitev.
Glede na to, da v teh izzivih navadno sodelujejo le punce s čestitkami, sama nagrade res nisem pričakovala.
Ob tej priliki naj povem, da si želim, da bi nas bilo več takih, ki bi v izzivih sodelovale z različnimi izdelki ročnih del in da bi bilo prijavljenih manj čestitk. Gotovo bi bila to velika in dobrodošla popestritev.