28. 01. 19

zakopano, umito, bolimekjevsko

Mineva že mesec dni od njenega rojstnega dne.
Takrat sem ji direktno od benda zrihtala eno luškano darilce: muziko zakopano v milu, v Milu za drago.  V pravem ali prenesenem pomenu, če hočete. Ker včasih je naša draga Tamala  res taka naša -  mila in draga,  včasih pa bi ji za njen brlog - totalnonepospravljenesobe in pustimenamirunedasemigovorit  rada povrnila z eno  "milo za drago".

Ključek je kot trn v peti zakopan v milo.

in njene sedemnajstletnemanire so pa naš trn v peti :)

Še vedno ni prišla do njega, še vedno pridno umiva roke in čaka da se bo prikazal. Jaz sem bolj neučakana in sem ji predlagala, da naj se pač že do konca omije,... do ključa. Do nove glasbe z novega albuma.

"Ne. Ker je tako lep in ga je škoda." 

Zraven si mrmra refren pesmi.
In nimamo druge, kot da še mi mrmramo z njo in naprej sami s sabo.


Dan D - Boli me K

16. 01. 19

Velike XXL torbe (za na plažo)

Seveda v janurju tudi šivam.  In kvačkam tudi.

Čakam sneg, da poslikam moji dve prešiti odeji za punce.

Ker sem si tako zamislila,
ker bodo tako poslikane lepo  prišle do izraza.
Ker so v belih in pastelnih bombažih, kosih rjuhc, vezeninah in čipkah.

Sploh vam nisem še pokazala vseh torb, ki sem jih sešila. Kar nekaj jih je. Največ takih velikih, ki same stojijo in za katere vsi uporabniki pravijo, da so mega uporabne. Uporabne so za na bazen ali za špežo, za vsesorte reci, za cote in igrače in flaše.
Torbe sem poiskala v arhivu, ker so že arhivske.  In manjkata še eni dve,..pa itak nobene ni več.

Razmišljam o novih.
Ker mi misli preskakujemo od želje po snegu,  pa vse tja do ležanja na plaži.






3. 01. 19

Rapsodija

Pravkar sem se vrnila iz kina, kjer smo si ogledali film - Bohemian Rhapsody, poklon Frediju in Queenom. Tudi naš fant je užival, ni mi žal, da smo ga vzeli s sabo. Po koncu filma je rekel: "Kakšna škoda je, da danes ni več tako dobre muzike. Zakaj je ta tastara muzika toliko boljš kot ta, ki jo vrtijo danes?"
Super super film, oglejte si ga, če boste imeli priliko. Naš predsednik si ga je ogledal štirikrat
Ooo koliko glasbe, koliko nostalgije, pol filma sem po malem ganljivo cmihala.  In spomin na LiveAid. To je bilo tisto poletje, ko sem si prav zaradi LiveAida kupila svoj prvi tranzistor na dve kaseti. Vse sem posnela,  Queeni so bili najboljši, to pomnim.

Queen Live at LIVE AID an  Rami Malek (2018 Movie)



1. 01. 19

Na novega leta dan

Tipkam hitro, včasih se mi zdi, da še hitreje kot razmišljam. Na srednji šoli sem imela strojepisje vedno petico. Na starem leptopu ne deluje nula, zato tipkam O kot okno. In včasih pričnem z objavo kar tako, brez razmisleka, kar mi v trenutku šine na pamet. Kot sedaj.

Novo leto v Ljubljani je bilo lepo. Še bolj čaroben je bil en dan prej, ko smo sprehajali po Ljubljani. Takrat ni bilo gužve. Prečekirali smo vse formule, ikse in ipsilone, nastanek embria,  12 rib za vse apostole in 125 kometov na Slovenski cest.  Škoda, da so Tamalemu pomrznile noge, ker me ni poslušal in ni oblekel dolgih gat in volnenih nogavic. Tako smo slišali le 3 komade mojega najljubšega jugo banda iz osemdesetih let. Rekel je, da njegove noge lahko zdržijo le ene 3 komade. Tako sem Suado in njen refren "...da li si ikad mene voljela,,,," slišala že v daljavi na Bavarcu. Do doma sem si kar sama mrmrala  še eno njihovo želenonostalgično
Goodbyeteens
Na silvestrovo  je tako naš fant dobil vročino. Lekadol je tik pred polnočjo čudežno prijel. Iskreno si je želel, da gremo pogledat veliki ognjemet. Oblekel se je duplo, tudi dolge gate in dvoje smučarskih nogavic - in njegova flaška z dvojnim dnom je bila super rešitev za njegov čaj. Vrste za kuhančka in čaj za otroke so bile ta dan velikanske. Usidrali smo se pri najbolj sredinski platani na Kongresnem trgu in imeli čudovit pogled na grad. Sledil je še zadnji komad dve minuti pred polnočjo  - I love rockenrol,.. tisti najbolj znan komad iz vseh naših davnih žurov. Tudi Tamali je držal nasmeh in ritem v nogah.  Potem je prišel župan in smo odštevali:

deset, devet, osem sedem šest pet štiri tri dva ena, O.

Poljubčkali smo se in občudovali petminutni ognjemet. Doma smo iz podeželja  in take reči so za nas velika atrakcija. O ja. Fant  je bil zadovoljen, vesel, no,...tudi malo bolan. (danes popoldan na dan novega leta je čisto okej, že brez vročine).

HVALA vsem,  drage blogerske prijateljice in vsi, ki mi sledite.
Hvala vam za ročno izdelane čestitke, ki sem jih dobila na moj naslov, za vse  komentarje tukaj. 
Hvala vsem ostalim, ki me včasih dregnete, da me berete, všeč mi je, da vam polepšam dan, hvala vsem anonimnim, ki se delate da ne veste zame in mi skrivaj sledite,  vsem tistim, ki vas ne poznam ali mogoče sploh ni pomembno,  da vas poznam. 


Srečno in ustvarjalno novo leto vam želim! Ker ena leva ena desna pomaga enako kot strumen korak v istem ritmu.  Ker se niti pletejo, zapletajo, se vlečajo za nami, z nami, med nas. Včasih se kakšen cvirn nalima na moje službene črne - bolj fine hlače in me sodelavka prijazno opomni, da imam nekaj nalimanega na hlačah. Jaz pa se nasmehnem  in to jemljem kot eno tako srečo, kot štiriperesno deteljico.
Naj bodo niti za srečo tudi z vami. Pomagala vam bom.

U2  - New Year's Day