Od prvega do drugega meseca

Avokado je zašibal visoko v zrak. Z vedno več svetlobe mu gre bolje in bolje. Medtem smo prešteli že čas skoraj meseca dni. V tem času se je vrnila hči iz Portugalske a kmalu ponovno za teden dni krenila na jug, od koder pošilja v glavnem fotke najboljših pic.

Sešila sem nekaj prijemalk. Heksagone, ki jih v vzorce in rože spravljam kje na dopustu, sem sešila v takšna mala darila. Všeč mi je takšno počasno ročno prešivanje. Kar nekako meditativno deluje.

Na enak način se v počasnem, pozornem koraku premikajo zimski dnevi v konec letnega časa.

V tem času smo šli dvakrat na smučanje in ujeli lepe, sončne, dneve, tiste najbolj mrzle pa  raje kar izpustili. Kanin-Sella Nevea in Trbiž-Višarje so tako blizu pri roki, da lahko dneve izberem sproti,  utečem iz rutine dneva in gužve v službi.

 

 

Srebrni olimpijski dnevi

Imam kar nekaj dogodkov, pohodov, štrikanj in šivanj nabranih v neobjavljenih osnutkih, ampak ker gre ta olimpijada tako zmagoslavno naprej, nadaljujemo z medaljami, da bo vse nabrano skupaj pri kraju. Za spomin in zgodovino. 

Šesta in sedma medalja - ZOI Peking, Kitajska, 2022.

Včeraj zjutraj na nedeljsko jutro bolj pozno vstanemo. Ob kavi rešujem svojo besedo dneva na Besedlu in zraven gledam TV ekran. Veleslalom za moške je na sporedu, druga vožnja. Naš po prvi vožnji na osmem mestu.  Na Kitajskem sneži in tekma se zavleče. Kaj niso rekli, da tam nikoli ne sneži in je ves sneg umeten? Tam baje že 11 let ni snežilo. Besedl odprem z besedo ZMAGA. Potem kmalu se zašteka. 

Smučanje se prične in naš Žan Kranjec pride v cilj druge vožnje z neverjetnim časom. Vsi obstojimo za ekranom. Potem samo še vpijemo, ploskamo in vriskamo. Zbudi se še starejša mladina. Nič ne benti, da smo preglasni, samo "Uau" rečejo. Beseda dneva je dokončo rešena enkrat v petem poskusu med kuhanjem nedeljskega kosila.

Danes poslušamo skoke po radiu. Dobro je, srebrni orli, bravo naši!

 

Dopustniški smučarski dnevi

Prvotno je bilo načrtovano, da bomo smučali že na začetku decembra, a smo zaradi avstrijskega lockdowna termin prestavili. Tri polni smučarski dnevi brez oblačka na nebu, s prvim in petim dnevom za prihod in odhod so nas dodobra odklopili od običajnega vsakdana. Smuka je bila v času temperaturne inverzije fantastična. Proge so bile vzorno urejene, brez gneče in bolj ali manj prazne, smuka po naravnem snegu pa je seveda vredne desetke. Osojščica je prijetno smučišče nedaleč odtod, s čudovitimi razgledi na vse gore naokrog. Zadnji dan je zavel mrzel veter in prinesel nižje temperature tudi v višave. To je bil pravi zimski dan, uradni dan zime na zimski sončev obrat. Takrat zemeljski pol doseže svoj največji naklon stran od sonca. 

 

Smučarska uvertura

Današnje jutro je bilo jasno že navsezgodaj. Brez kakšne megle, brez oblačka.  Gore so sijale v snežni opravi in na tako  mamljiv sončen nas je premamilo, da gremo smučat. Pot do Trbiža je bila čudovita, smreke so še vedno močno zasnežene, veter se še ni zapodil, da bi jim pokazal svojo moč. Trbiž ima veliko snega in smučati po naravnem snegu je super. Bila je to čudovita smučarska otvoritev.

 

Na snegu, na Kaninu

 Današnja počitniška smuka na Kaninu je bila tako zelo zelo blagodejna!

 

Nepozaben sneg v decembru

Dobrodošel december! Kako veseli smo bili snega!  Saj veste, da smo v naši hiši vsi snegoljubci. Tamali me je že ves teden spraševal kdaj bo sneg in koliko ga bo zapadlo. Že v začetku tedna sem mu povedala, da ga bo v sredo ob desetih zvečer petnajst centimetrov. Gotovo sem zadela! V četrtek zjutraj je Tamala vzela moje veliko ravnilo in ga namerila 24 centimetrov. 

Sneg je pobelil deželo in odel pokrajino v le nekaj barv v vseh odtenkih sivo podobnim in veliko veliko bele.  Otroci na bližnjem hribu ob robu gozda so bili odeti v vse žive barve pisanih bund, kap in rokavic. Vsi so bili rdečih lic in v očeh jim je bilo tako veliko veselja. Sprehajalci smo se ustavljali ob hribu in vsi potrjevali: "Kako lepo jih je videti in res tako rabijo to veselje!" Že kmalu po devetih zjutraj sem jih zagledala že od daleč, iz okna dnevne sobe. Ta dan je bil pouk na daljavo prav posebej zaznamovan. Tamali je rekel, da je učna ura pri matematiki podana v dveh opcijah - ali iti na sneg, narediti fotografijo in jo poslati učiteljici, ali pa izračunati eno stran računov in jo enako enako pofotografirati in poslati učiteljici. Preveriti moram, če je učiteljica slučajno res dobila kakšen izvod računov.

Včeraj popoldan sem morala tudi sama izkoristiti dan. Sneg se namreč ne bo obdržal dolgo.  Naredila sem srednji krog po Kobariškem blatu. Prečila sem skozi rob gozda in nazaj po poti, ki je bila že preorana s traktorskimi kolesnicami.  Noge sem imela tople in suhe, po hrbtu pa pošteno prepotena. Ni enostavno hoditi v snežkah naokrog in po celem snegu. Telo se vedno po malem maje, išče ravnotežje in je precej nestabilno. Zanimiv, zabaven in tudi naporen občutek, še posebej ko to počneš več časa. 

Lep dan je bil včeraj!  Nepozaben sneg v decembru! Pomnili ga bomo. V tem letu bomo pomnili vse dneve, ... saj veste kako bo šlo "to je bilo takrat ko je bila korona,.." Prekinila sem delo iz hišne pisarne in šla na sneg.

 

Počitniško smučanje v Avstriji

Počitniški teden smo izkoristili za smučanje. Ker zelo radi smučamo.
V tujini, v Avstriji je smučanje prava industrija. Smučišča so velika, med seboj povezana in vse šiba, popolno, komfortno in mondeno. Šele zadnji, četrti smučarski dan, smo dosegli še zadnji smučarski greben, ki nam je manjkal. Seveda je takšna smučarija precej cenovno zasoljena,  a to smo že vnaprej vedeli in si rekli, da si to zaslužimo in privoščimo :)

Smučali smo v višavah tja do 23oo, celo do 26oo metrov nad morjem, snega je bilo dovolj, škripal je pod smučkami, da je bila uživancija popolna. Zadnja dva dneva sta nas na smučišču pričakala še 3 do 5 centimetrov novega snega, tako smo prvič doživeli tudi dva prava zimska smučarska dneva, ko je po malem celo naletaval sneg.
Sine je užival, presmučal je tudi črne proge, večkrat šel po progi smučarskega krosa, t.j. čez grbine, tunele in mimo radarja hitrosti. Tudi jaz sem se enkrat spustila po kros progi in čez tri zaporedne grbine imela želodec nevem kje gori... Presmučal je tudi tekmovalno progo, cik cak veleslalom mimo rdečih in modrih vratic, potem ko je na štartu zapiskalo kot na pravi tekmi in se je na koncu v rdečih številkah prikazal izmerjeni čas. Vsi tekmovalci so šli okrog 33 sekund, tako da je bil konkurenčen, sem mu sporočila.
Mestece, kjer smo preživeli smučarski teden smo dosegli skozi Turski predor. Avto smo naložili na avto-vlak in v dobrih 15 minutah prišli na drugo stran Visokih Tur, kakor se kliče gorovje tam spodaj od Salzburga. Bad Gastein je poznan tudi po zdraviliškem turizmu in mnogih starih hotelskih zgradbah iz obdobja Belle Epoque. Te so postavljene v strmo pobočje kotline, skozi katero teče reka, ki je v središču mesta poznana po svojih slapovih na eni in drugi strani ceste.
Kombinacija smučanja in namakanja v termah je odlična kombinacija. Tudi tod vse teče kot po maslu, vse je vzorno organizirano, čisto in urejeno. Všeč mi je bilo, ker je bilo dosti bolj mirno kot kje pri nas in v določenih conah udobja intimno - tod je bilo prepovedano klepetanje, brez elektronskih naprav, prepovedana je rezervacija ležalnikov s pogrnjenimi brisačami. Cona je namenjena počitniku in relaksaciji. V ceno je vštet tudi obisk sauna parka na strehi kompleksa. Imajo več finskih savn različnih velikosti.  Največja je bila zagotovo za okrog 2o ljudi in še nikoli nisem bila v tako veliki. Podobno kot na smučiših smo tudi tu srečali več skandinavsko govorečih obiskovalcev kot turistov iz avstrijsko nemških dežel. Veliko je bilo Dancev in Švedov. Vsi smo potem nagi tacali po snegu, ki je že od poznega popoldneva naletaval in se nabiral v prve centimetre. Razmišljala sem, da pred dvajsetim februarjem nikakor še ne morem razmišljat o pomladi, pa čeprav zima letos še kako štrajka. V usta sem lovila snežinke z neba in občudovala belino, ki se je svetila v temi.

Tradicionalno na Matajur

Naša dolina se je danes kopala v soncu. Od zgodaj zjutraj naprej. Še pred kosilom sem svojega ljubljanskega bratranca nagovorila in prepričala, da mora nekam, da si bo zapomnil ta dan, da mora nekam v hrib. Kot se ob koncu leta že tradicionalno spodobi sem ga peljala na Matajur po najkrajši varianti iz vasi Matajur na italijanski strani. 
Dan si bova oba zapomnila. Tudi po tem, da sva najprej kar nekaj ljudi v množici pohodnikov videla zleteti na blatu suhe trave ali zbitem snegu.Takoj so bili na riti. Slišal se je le krik in so zleteli na zadnjo plat.  Čeprav sem imela pohodniške palice, je kmalu potem kot strela iz jasnega pogrnilo še  mene in kasneje na isti način še bratranca. Odločila sva se, da bo bolje hoditi drugod kot po poti, kjer so nastajale ledene male skrite nevarne zaplate.

Boli me zapestje, malce je otečeno a hudega ne bo.

Razgledi iz vrha Matajurja so vedno čudoviti in vredni pohoda na decemberski dan.

 

na Kanin

Praznični dan na Kaninu. "Stara dama kot v najboljših letih", so zapisali Bovčani,  ko so z veseljem končno objavili novico, da gondole spet vozijo.
Lepo je bilo. Nostalgično, kakopak legendarno bovško, sončno kičasto brez oblačka, dopoldan deloma vetrovno. Jutranjo gužvo v dolini, sva  s prijateljico prehiteli. Prvo smuko sva imeli že kmalu po devetih. Množica smučarjev, ki je predvsem z avtomobili v dolini zagužvala vsa parkirišča, se je kmalu porazgubila po smučiščih v temo Selle Nevea, kjer so tudi vzorno uredili  smučišče z umetnim zasneževanjem do doline. Na naši strani pa seveda sam naravni sneg.

Božična zgodba pod Krnom

Danes na Božični dan se je v dobršnem delu naše doline vila gosta megla. Nenavadno za naš konec je, da megla vztraja čisto cel dan.  No, pravzaprav se je gosta megla porazgubila takoj za tretjim ovinkom na Bovško in seveda ni dosegla višjih vasi nad dolino.
Popoldan je bil s soncem obsijan le še Krn in z mamo sva se odločili, da se zapeljeva do Drežniških raven, kjer že tradicionalno postavijo jaslice sredi vasi. Zapela je pesem dveh zborov, popili smo čaj in kuhano vino, prijazne domačinke so stregle z božičnimi dobrotami. Občudujem domačine pod Krnom kako so vedno složni, znajo sodelovati in narediti prijazno vzdušje za domače in prišleke.

Minil je miren, družinsko obarvan praznični dan.