Prejšni teden sva vse tja do veselega mu konca na dan svetega Martina, vandrala po drugem koncu Slovenije. Obkrožena sva bila z griči vinske trte, svetlimi kostanjevimi gozdovi, vse naokrog so cerkve na gričih. En dan sva preživela na bazenih, jakuzijih in savnah. Prijazen dopustniški čas je bil to, v še ravno prav toplem jesenskem času, ko se megla ob jutrih ni hotela več kar tako razkaditi. Naredila sva 16 kilometrski pohodniški krog po Halozah. Občudovala sem trte in njih vjuge v strminah. Na dnu le teh so se marsikje pasle ovce. Vmes so prepredeni gozdovi kostanjev, bukev, macesnov in tudi visokih borovcev.
Ptuj je lepo mesto. Sprehodila sva se ob Dravi, čez most na drugo stran in nazaj, ter se povzpela do vrha gradu. Lep razgled po vsem Podravju. Želim si, da bi mesto enkrat obiskala med kurentovanjem. Ljudje tukaj so prijazni in veseli.
Iz haloških gričkov je lep razgled na osrednjo cerkev v dolini. To je Ptujska gora, mogočna gotska cerkev z lepim in zanimivim oltarjem Marije s plaščem, pod katero je upodobljeno več kot 80 ljudi. Bila sva sama v cerkvi, mračilo se je že, dnevi postajajo vedno krajši. V hiški na gričku sva zakurila v peči in spekla nekaj kostanjev. Domačini so nama pustili sladko mlado vino.
Martinovanje je veliki praznik v teh koncih. Že dopoldan 11.11. ob 11.11. je bila svečana otvoritev praznika. Po dveh koronskih letih, ko je martinovanje odpadlo, so si vsi dali duška in bili tako veseli in srečni. Vinska kraljica je predala krono svoji naslednici. Vino je dobro, z veliko sladkorji in manj kisline pravijo, zagotovo bo to vrhunska letina.
