enajsti Božič

Prelistujem vse blogerske božične objave od prve leta leta 2011, ko je Tamala par dni za tem praznovala svoj deseti rojstni dan, do lanske božične objave koronskega leta 2020, ko za Božič zaradi pandemije ni bilo niti polnočnice.  

Punci sta prišli domov pozno popoldan, v začetek svetega večera, ko smo skupaj sestavili smrekico in skupaj poslušali čudovit  glasbeni izbor pesmi na Valu 202. Pred tem sta seveda s vso ljubeznijo počohali vse mačke, ki jih pogrešata bolj kot starše, pravita ;)  Pozimi se mačkarija seveda zadržuje v hiši in požrejo nadpovrečno količino hrane. Spomnim se, kako je bila Dosika koščeno suha v začetku poletja, ko sem res mislila, da je kaj bolna ali da je požrla zastrupljeno miš.  Leto 2021 si bomo zapomnili tudi po velikanskem zarodu miši, kar je dalo mačkam dela in skrbi,.. no enim bolj drugim manj. 

Če vprašam mojo mularijo, kaj jim pomeni  in božični praznik in družina bodo kmalu na zelo zelo visokem mestu tudi naše mačke. Kar tri jih imamo sedaj pri hiši. Najsterejšega in največjega oranžnega ginger Karla, Dosado, siroto,  smo vzeli pod streho iz milosti. Patri rečem Ljubljančanka. Ta je prišla najprej v stanovanje v Ljubljani sredi najhujše lanske koronske krize... ker sicer punci ne bi preživeli tega časa, pravita.  Na dopustu pri nas se je potem dvakrat izgubila, na koncu pa ostala seveda tu. Svoboda je neprecenljiva in tako je zelo vzljubila skoke iz balkona. 

Ob pripravah na božično praznovanje se je kmalu na praznični mizi znašel tudi najstarejši mačkon, ki vedno terja veliko pozornosti od vseh nas za razliko od punc-mačk, ki sta bolj prilagodljivi. Vedno želi biti v naši neposredni bližini, da smo skupaj in da je on glavna pozornost. Kmalu je sledila kregarija,... da zakaj sem tako grda, da ga ne pustim med nami, da je Božič in da to pomeni družino in da družina so tudi naše ljube živalce. Maček je po glasnejših tonih potem sam od sebe skočil na svojo blazino na stol, ki je rezerviran zanj. 

Bil je lep, miren in spokojen božični dan. Popoldan sem po kozarcu vina zaspala na kavču. K sreči se mi zanke s pletilk niso snele, ker brioš vzorček je res tako zelo težko popravljati. 

Božična zgodba pod Krnom

Danes na Božični dan se je v dobršnem delu naše doline vila gosta megla. Nenavadno za naš konec je, da megla vztraja čisto cel dan.  No, pravzaprav se je gosta megla porazgubila takoj za tretjim ovinkom na Bovško in seveda ni dosegla višjih vasi nad dolino.
Popoldan je bil s soncem obsijan le še Krn in z mamo sva se odločili, da se zapeljeva do Drežniških raven, kjer že tradicionalno postavijo jaslice sredi vasi. Zapela je pesem dveh zborov, popili smo čaj in kuhano vino, prijazne domačinke so stregle z božičnimi dobrotami. Občudujem domačine pod Krnom kako so vedno složni, znajo sodelovati in narediti prijazno vzdušje za domače in prišleke.

Minil je miren, družinsko obarvan praznični dan.

o formulah življenja in nekega leta

Ko sem prijateljem povedala, da bomo silvestrovali v Ljubljani, so mi rekli: "aha, potem boš pa računala,.."

Ljubljana je čudovito okrašena. Sredi centra, nad Ljubljanico je tisto osrednje bistvo - tista formula. O rešitvi sem slučajno slišala po Valu 2o2, intervju z Zmagom Modicem, avtorjem novoletne razvetljave Ljubljane. 

Iz intervjuja:

Gospod Modic si niti v dobi plehkega potrošništva ne pusti odvzeti svoje magične, prikrite formule celotne razvetljave.

"Na Zavodu za turizem so mi rekli - samo ne formul - jaz sem jim pa samo rekel: "Potem pa pejte vsi nazaj v šolo, če ne štekate osnovnih stvari življenja." 

Ta formula je majčken ekstremna, ker gre za razhod, za razkol matematičnih in fizikalnih norm. Predstavlja simbol za neskončnost to je vsoto vseh števil, ki sploh so, zraven pa je iz dveh strani berljiva enačba, da je sigma, (ki je tudi vsota števil, če je n ena). Če je ta sigma na neskončnost pomnožena z n -  več kot tega ni  -  in to je enako (enačaj je pa najbolj važna stvar v formuli)  minus ena dvanajstina (ni več neskočnost -  je le  minus ena dvanajstina)  

IN TUKI sem pa reku - tle  pa postane ena zanimivost, za neketere mogoče celo pot k veri - 

kajti če damo mi iz minus ene dvanastine, to našo dvanajstino na drugo stran - k sigmi, je to lako dvanajst apostolov. Na drugi strani potem ostane samo še minus ena,  ta minus ena je pa prerok - to je Kristus, ki po izročilu reče:

jaz grem  pa tja, k' vi ne morte. 

In če gre on na uno stran, ki je sigma, se ga prišteje , ne glede na to koliko je ta neskočnost velika, je to plus ena. To se mi zdi najbolj pomembno,  in sem presrečen, da je tak rezultat - da se da k vsemu možnemu kar je, še vedno prištet ena.

Všeč mi je ta Zmago Modic. :)

Srečno 2o19!

Pa računajmo 2 na kvadrat je 4

4x4x4x4x2  je 2o48

4x4x2 je 32

2 na (2minus 2) je enako 2 na O, to pa je 1, ker to je tako. (Sedaj Tamali ve da nekaj, ni važno koliko na nič je vedno 1)

2o48 minus32+2+1 je enako 2o19!

Štima! 

Žive jaslice v Postojnski jami

Uro in pol sprehoda med kapniki, skozi čudovite dvorane, v glasbi, svetlobi, skozi zgodbo.
Zadovoljni, da smo uspeli dobiti zadnje vstopnice, v zadnjem popoldnevu predstav. Za praznično zadnjo letošnjo nedeljo.

o črnem petku, hvaležnosti in Božičkih

Minil je črni petek. Ta dan sem bila v Ljubljani. Ne, nisem šla na šoping, raje sem se sprehodila po mestu, ki diha na drugačen način kot v mojih študentskih letih. Šla se v eno od trgovin le zaradi firbca. 

grdo kičasto posiljevanje

Na glas je igrala božična glasba, posiljeno zahrbtno kričoča - rabiš, poceni je, splača se...
...danes na dan ponedeljka pa obstaja Cyber Monday :o  super spletno zapravljanje, jovonanovo, še. 

Hčera je raje kot  zapravljanje takoj po svojem prvem kolokviju obiskala knjižni sejem. Ona in njene knjige. Pa saj že veste,...Nakupila je 5 knjig in vse so bile iz založbe zanimive spletne strani, ki jo rada berem tudi jaz - Lud literatura.

Oče me je poučil, zakaj se mu reče črni petek: ker so enkrat v Ameriki sicer rdeče številke izgube, čez noč spremenili v črne številke. V Ameriki črni petek sledi Zahvalnemu dnevu - Thanksgiving day - to je vedno četrti četrtek v novembru.
Priznam, da sem na spletu tudi sama čakala na nakup na dan petka, črnega petka. Kako lepo je, da se je v tej trgovini nakup imenoval - Thankful sale, kjer se je avtorica krojev in načrtov na nek način z nižjo ceno zahvalila vsem, ki ji sledimo in imamo radi njeno delo.

Že nekaj časa v naši hiši vsi vemo za Božička. Tudi Tamali. In mu pomagamo z listo želja, pametnim razmislekom ali pa mu raje prepustimo skrito drobno pozornostjo, presenečenjem.

Že nekaj časa na blogu nisem naredila nobene reklame. Mnoge firme me še vedno tu pa tam vprašajo za objavo v zameno za čokolado, kremo in podobne reči. Eh, tega ne maram preveč.
Danes bom naredila reklamo in zanjo me ni noben zaprosil. No, če hočete - prosil me je Božiček, ki išče pomagače.  Biti Božiček za en dan, za enega otroka.
Izbrala sem svojega.  Še nekaj dni nazaj je bilo  na seznamu več kot 1ooo otrok, ki pa so do danes že vsi "oddani".  Res je lepo, ganljivo brati komentarje mnogih, ki komaj čakajo na nov seznam otrok.
Nocoj sva z našim fantom pripravljala škatle. Tudi za našo izbranko, za njeno "majhno škatlo, za velik nasmeh".

Pred božičnim večerom

Šele včeraj popoldan smo postavili smrečico. Kmalu potem, ko je zadišalo po potici.
Nona je sicer opravljala nonota, ker smrečice ni razvil iz celofana, da bi videla, kaj sta nam sploh kupila,... kakšne oblike je, če ni preširoka in oh in sploh. Kupila sta nam čudovito smrečico, nima napake, luknje v vejah, je ravna, ravno prav velika in diši, ker je moja lokacija na kavču najbolj blizu nje.
Danes popoldan sem sešila nove pouštre za na kavč. Tamali je že davno od tega izbral blago in obljubila sem mu, da bodo na kavču ko bo zapadel sneg. ..no, do takrat mi ni uspelo,.. in tako je bil naslednji obljubljeni datum - za Božič.
Včeraj sta se punci defenitivno dokončno odločili, da rabijo naše jaslice preobrazbo. Tavelika hčera je bila še vedno navdušena od ene od nagrad v šoli za razredne jaslice,  ki jo je njihov razred dobil za sporočilnost postavitve. Odločila se je, da bo naredila enake jaslice, kot jih je v šoli. Cel dan je oblečena v lep ročno narejen rdeč pulover iz secondhand trgovine. Lepa je.

Naši Tamali rečem, da če bo še cel dan v polpreveliki fotrovi srajci in kosom blaga v laseh,.. in mi reče: "A moramo biti fensi?"

Tamali je že zdavnaj zbežal k noni in k tamalima pupama. Zvečer bomo skupaj.

Moj Dragi se še vedno ukvarja s hlevčkom, katerega ceglčke in skodle smo kupili že lani.

Sladkorna hiška s snežaki čaka na najmlajše nečakinje v familiji. Tamali je kar skakal od veselja, ko je ugotovil, da moj led hudo dobro deluje. Kot pravo lepilo. Dozirna slaščičarska pištola je profesionalno opravila svoje delo.  Čez noč je hiška postala trdna in se ne premakne. Led in sneg je trd kot pri minus osemnajst in tamale pupe,  ne bodo mogle kar tako spulit kritine ali odtrgat penaste snežake. 

Pripravljeni smo,  tik pred zdajci. 

Pred večerom. 

Najbolj mirnim, spokojnim, lepim. 

Hvala vam za vse dobre želje, ki ste mi jih poslali, mi jih pošiljate. Prisegam na pravilo, da mora biti čestitka poslana z namenom, v miru, osebno in pozorno. V minulem tednu me je čas kot vidite prehiteval. A sem bila v mislih z vsemi vami, ki mi sledite tukaj, ki ste postali moji prav posebni prijatelji in vas imam  rada. Urška, Sonja, Tadeja, Saša,...draga Helena, sošolka ljuba in vsi ostali moji. Pokličem vas, si vzmem enkrat časa, napišem sporočilo ali se vam kdaj kar tako oglasim. 

Imejte se lepo, lep večer vam želim in čudovit Božič!

Božična

Božična pesem Iztoka Mlakarja je ena meni najlepših božičnih pesmi.
Sveti večer, Božič, že peti tukaj.

Tisti miren večer, pred petim leti, je Tamala bila že v pričakovanju svojega desetega rojstnega dne in prav toliko bo spomladi star naš najmlajši. 24 dni decembra je pred leti odštevala moja sestra, ko je čakala svojo prvo hčerkico. Tako kot vedno, so bili tudi leta 2013   medenjaki, paketi in snežinke. 
Božič je vedno družinski praznik, ko rada poslušam dnevu primerne pesmi in  ta dan je zame tudi dan spomina na prav isti dan, pred manj ali več leti.

S Tamalim sva včeraj končno pospravila hišo in okrasila najine medenjake. Nekaj jih je odnesel k skavtom, ko so hodili na obiske k starejšim in jim peli božične pesmice. Šele danes smo skupaj s puncami postavili jaslice in okrasili smrečico. Vesela sem da Tavelika vseeno kot zgleda ne bo zbolela. Nocoj že bolje zgleda, potem ko je bila danes zjutraj čisto bolna. Z nizko vročino mi je razlagala o stresnem hormonu, ki ne dovoli bakterijam, da napade telo v času, ko je on na preži,...ko pa se mu to ne zdi več potrebno in ni več stresa,  pa izgine in virusin bakterije komot napadejo telo.  Zadnji tedni v šoli so bili še kako naporni. Sedaj mora izkoristiti čas, da se telo in stražarji odpočijejo, da bo vse tako kot je treba.

Lepo je. Mirno in toplo. 

Vesel Božič, voščim prav sem!

 Iztok Mlakar - Božična

Božična peka in moč avatarja

Na mizi je nastalo tihožitje iz knjig in letakov iz kuharskih knjig, ko sva iskala recept za medenjake. Tam je bila vržena pesmica, ki jo bodo peli na proslavi in vabilo na gledališko predstavo v Nebesno gledališče. In zraven je bilo vse živo za najino peko.

Glavni pri tehtanju je bil Tamali. No na koncu se je čudil, ko sem odrezala do grama točno margarine. Mudilo se je že. V sredino sva dala jajca, med in potem sem mu rekla, da bognedaj, da gre vulkan narazen,... da bo šlo potem vse po tleh in bo katastrofa. Pričel je mešati in non stop govoril, da on bo sedaj Avatar, ki ukroti vse - Zemljo, Ogenj, Vodo, Zrak.
Mimogrede se spomnim na fabriški timbilding, ko so razlagali, da je direktor Zemlja in da je oni drugi itak da Ogenj. Začenjam se zanimati za Avatarja, ki ga v risanki gledajo vsi člani družine, razen mene. Takrat si nadenem slušalke in zato o avatarju nimam pojma.

Tamali še naprej razlaga o Avatarju, kroti Ogenj, Vodo, Zrak in Zemljo...vulkan bo tako stal pri miru, nobena sila ne bo prevagala, vsi bodo ukročeni.  Počasi je vse razpacal tako, da ni moglo več steči pod pult.

Pričela se je velika božična peka. Hiša diši po medu in cimetu. Ko prideta domov še punci si bom z njimi pogledala eno epizodo Avatarja, da vidim zakaj gre.

cool mama in lama

Tale lamina kapa me je kar nekaj časa hecala in v delu sem jo imela hudo dolgo časa. Vrh kuštrave buče sem sigurno trikrat podrla (pa še sedaj ima na vrhu malo buško,..) oči sem prav tako večkrat centrirala, da ne bi preveč škilila, dvakrat sem locirala in premikala nos, ušesa so bila prvič tudi sešita postrani.
Kot ste najbrž že brali na tem blogu,  je naša Tamala veliki fen vsemogočih živalic od lenivcev, lam, unicornov,... Ko je bila v tretjem razredu osnovne šole je pri obravnavi poklicov zapisala, da bo "čuvaj v živalskem vrtu". Enkrat nedavno sta s sošolko naredili fantastično predstavitev lame - in poželi bučen aplavz, tudi od učitelja.
Na spletu je enkrat videla takšno lamino kapo in izrazila željo in vprašanje, če bi jaz to znala seštrikat.  Malo sem pobrskala po spletu in poiskala navodilo za izdelavo takšne lamine kape, kupila načrt. Ker pa se za lamino kapo ne spodobi, da bi bila seštrikana iz ovčje volne, sem kupila posebno mehko volno njene sorodnice alpake.  Potem ko sem štrikarijo zaradi omenjenih težav, paranja in podiranja, pa tudi zaradi noro toplega vremena večkrat odložila, si jo je punca končno nadela na glavo in v svet poslala snepchat... ali kako se že reče.
"Kaj pravijo, kakšna je kapa?" sem jo vpašala.
"Vsi pravijo, da si cool mama."  :)
Danes moja hči praznuje in pravi, da je vse kar si želi, da bi čimprej zapadel sneg in malo miru in tišine".
Na isti dan praznuje tudi moj oče, njen nono in vsa družba lahko kaj hitro prehitro zaide v zgodnji dopoldanski čas, ko je za štiranajstletnico še prezgodaj za voščila, darila in poljube. Danes smo jo pustili spati in ji zaželeli, da bi se ji uresničile vse želje, tudi tiste bolj resne, ki pritičejo devetakinji. Ob tem sem se spomnila na fotografijo, kako je enkrat v tej kapi zasapala na kavču. Saj sem že pisala o živalski duši, ane.

Spomin na minuli praznični teden

Pravzaprav spomini sežejo do dneva, ko se je zaključil pouk. Pa vse do dneva, ko je Mali doživel svoj krstni glasbeni nastop. To je spomin na veliko peko piškotov, na našo smrečico, ki smo jo pohiteli okrasiti na čarobni večer (ja, čakali smo do zadnjega trenutka, da smo vsi skupaj uspeli postoriti vse hišne obveznosti - ne bom se zgovarjala samo na mularijo - in smo hišo za silo spravili v red).
V službi zjutraj ob kavi slikam svoj razgled. Eden zadnjih decemberskih. Brez snega.
V tem zelenem decembru bom pomnila nenavadne svetlobe, ki jo je potrebno zastreti, saj pokaže na ves preklemanski prah in umazane šipe. Ta tako čudno obsijuje našo novoletno drevo, ki smo ga letos poškropili s celo dozo umetnega snega. Spraznili smo jo do konca, tako da še danes otresa svoj sneženi prah po tleh.
Pomnila bom jutranji praznik Božiča, ko je Tamala v naročje vzela mačkona (mimogrede takšno pestovanje mu še kako godi in ga je navajen od malega - vsako jutro), ga odela v odejo in hodila z njim po hiši: "Jesus was born," je govorila in od drugih navzočih dobivala vsemogoče komentarje.
 Bila so darila. Wonziji. Veselje. "Yes," je z rokami v zrak skočil Tamali, potem ko je zadnja iz postelje prišla še Tavelika in odprla svoj paket. "Sedaj bomo vsi trije pravi živalski vrt!" Netopirček, žirafa in mačji panda.
Tamali je ravno toliko "tamali", da se mu razodeva skrivnost in prav je, da se do nje dokoplje čisto sam. Ta teden mi je rekel: "... veš, njemu pa ne nosi več Božiček, njemu pa prinesejo kar starši."
"A ja? Zanimivo," sem rekla in bila raje tiho. Spomnila sem se, ko sem mu pre kratkim hotela pokazati, kako gugl vse vse,... in mu rekla naj vtipka - Santa Klaus Finland. Gledal je, razmišljal, potem pa je rekel, da so vse to itak igralci. O vseh teh stvareh na veliko razmišlja, povezuje in starejši se pri vsem tem kaj hitro zakvačkamo, zato sem bila tudi slednjič raje kar tiho in prepričevanje ni imelo več pravega pomena.

Danes smo imeli čudovito nedeljo in čudovit sončni zahod. Spomin na to si zasluži posebno objavo.

Pletene novoletne voščilnice

Moje so letos pletene.

V rdečem in belem.

Preživite dan prijazno, v prijetnem predprazničnem vzdušju, večer pa naj bo lep, miren in skrivnosten!

Ne vem če so pletene voščilnice že videli kdaj v Craftalnici, kjer so glavne teme običajno prav voščilnice, zato jih pokažem na 150. izzivu,  .

Nadobuden otrok zime brez bele tempera in brez kraljic

Nedolgo tega, mi je oče rekel, da sta vreme in narava  zastala tako kot sem zapisala -  "na nivoju rjave in njej podobnih", da mali nadobuden Otrok Zime še vedno packa, snežnih kraljic pa ni od nikoder. Kot bi Zima ne imela bioritma ampak le ravna črta, brez vzponev in padcev, brez pravega libida, krneki.

Zaželela sem si bele barve. Izbrala alpakino snežno belo prejo, kupila belo vrtnico. 

Z Malim pečeva piškote in komaj čakava, da pridejo na vrsto tudi medenjaki, ki jih bova odela v belo sladkorno oblogo. 

Z Malim sva zvezdice napolnila z mehkim polnilom. Pomalgal mi je in se ob tem igračkal, da pada sneg,... "sneži, sneži, glej kako sneži... " in mi poliester raztresal vse naokrog.

Deklice bodo oblekle svoje oblekce za predstavo, postale zvezde s srebrnimi trakovi.

V laseh bodo imele rumene zvezdice. 

Morda bo oder odet v zimsko pokrajino, v belo kopreno. Ne vem.

Moj zimski venček v belem je dokončan. 

Lep je. Bel je. 

Jutri prižgemo zadnjo adventno svečko.