ob peščenih plažah blizu Benetk

Ker sta si punca in fant že pred mnogo časa rezervirala  let zelo zgodaj zjutraj (beri, ker sta hotela najnajcenejšo varianto do Berlina in so zgodnje ure letov noro poceni) in sta seveda rabila tudi prevoz do letališča,  je stvar nanesla tako, da sem si omislila, da bi že pred dnevom odhoda šli na en takšen vikend dopust.
Blizu Benetk se nahaja letovišče Bibione. Ima dolgedolge in široke peščene plaže s tisoči dežnikov, s stotinami hotelov v oklicu turizma s kričajočo krepko začetnico.

Ko sem razmišljala, kaj bomo le tam počeli sem si rekla  -  če bo toplo - se bomo kopali v morju, če bo manj toplo  -  bomo kolesarili, če bo padal dež  - bomo šli v terme, ki je prav tako v ponudbi turističnega kompleksa.
Vreme nam je bilo več kot naklonjeno. Kopali smo se v morju in v bazenu, naslednji dan pa je bil dan za najino kolesarjenje in branje na plaži.  
Najprej naju je pot vodila ob velikanskih hotelskih kompleksih, termah, apartmajskih naseljih, kampih. Na drugi strani široke kolesarske steze so se vile dolge plaže samih dežničkov, party kompleksov, odbojkarkih igrišč. Na koncu mesta sva prišla do peščenih plaž brez dežnikov, ki jih ne plevejo, rahljajo in teptajo s traktorji in plugi. Dvopasovna kolesarska pot se je zožila v enopasovno a še vedno dovolj široko. Vila se je skozi umetniške galerijo na prostem do svetilnika Faro. Od tam se vidi Lignano in njegove plaže zlatega peska. (Lignano Sabbiadoro).
V turističnem letaku je pisalo, da je to področje najlepše obiskati prav od septembra do oktobra in od aprila do junija. No, najbrž je to pač marketinška poteza, ki vrhunsko poletno sezono podaljšuje v obe smeri. Sicer si pa res ne predstavljam kako vroč je pesek sredi poletja, kako prav nič sveže je morje v skrajnem grlu Jadranskega morja,... ne predstavljam si velikanske gužve turistov in kolon v mesto in iz mesta, vklope na avtocesto in zastoje na cesti.
Tokrat, v sredini septembra pa je bilo v tem kotičku drugačnega morja, obale in dopusta čisto prijetno in lepo.

Od izvira Soče po Soški poti

Prolog

Ob sedmih zjutraj sva bila pri nulti točki, izviru.

In potem sva šla skupaj z reko vse od njenega začetka.

Dobrih 20 kilometrov hoje,  

skupaj z njo, z njenim tokom. 

Čeprav koledarsko najbolj poletni, celo kresni,

temperaturno tako zelo primeren dan prav za pohod. 

Za pohod, za katerega ni treba visoko v gore, da je čudovit.

Jutranje pajčevine, 

mehke gozdne poti, 

v mehke zelene žametne mahove oblečene kamenje, 

ko nad nama včasih kričijo krokarji, 

drugič spet čudovito pojejo ptiči, 

travniki in rože,

oranžni metulji,

postrvi, ki lebdijo v vodi 

drekci ovac na poti.

Prijazen dober dan vikendašem 

in celemu avtobusu skupine tujcev,

ki jih prehitevava.

Pogled do Triglava in gorskih zavetišč, 

veliko visečih mostov, ki se gugajo, kar mi ni všeč.

Globoki, srhljivi tolmuni korit, ki se jih bojim. 

Čudovit dan, ki ga ponekod prav posebej praznujejo 

skupaj s soncem in kresom. 

Nocoj prijetna utrujenost, 

mišična in sklepna izpostavljenost na oceni devet od deset,

in malo sem prezebla.

Pijem metin čaj za lahko noč.

Vicenza - Abilmente 2014

Od včerajšnega pohajkovanja in celodnevnega postopavanja od štanta do štanta, zgubljanja med halami, tudi tavanja "za nosom", za stvarmi, ki so me najbolj zanimale, me še danes bolijo noge, oz. čisto ene druge, "nove" mišice... Ja, tudi za Vicenzo je potrebna kondicija. ;)
Vse o "Vicenzi" pod katero ustvarjalke in ljubiteljice ročnih del razumemo sejem Abilmente, si lahko preberete v lanskoletni reportaži..

Letos je bilo vse skupaj še na večjem prostoru. Ne vem natančno ali je bila to čisto nova hala ali le obnova starega razstavnega prostora. Kakorkoli, steklena galerija z restavracijo je zelo zanimiva, tam se je prijetno odpočiti in ogledati z višine veličino največje hale št. 7.
Tudi letos je bilo zabavno, zanimivo, poučno in itak zapravljivo. Danes, dan potem sem poiskala nekaj zanimivih spletnih strani in blogov razstavljalcev, v mislih pa imam že nekaj idej, ki bi jih rada čisto na novo realizirala.
Letos sem se spravila na gumbe, filc in ostanke blaga. Kupila sem si super kvačko, za katero sem šele doma pogruntala, da je namenjena tuniški kvačkariji. Moja kvačka v vijolično prelivajočem bambusu ima na koncu kovinsko konico z navojem... in prijateljica tudi ni imela pojma za kaj je njena izbrana kvačka s kaveljčkem v isti velikosti na eni in drugi strani...Vse skupaj je namenjeno tuniškem kvačakanju. Pojma nisem imela, da je tudi moja kvačka, ki je sicer manjša a z navojem za dolgo plastično vrvico, namenjena prav temu zanimivemu kvačkanju. :o Danes sem si to pogledala na yutubu. :)

Za spomin tudi letos le nekaj fotografij,  ki sem jih izbrala po treh kriterijih:
- zapravljivem (beri zgoraj - gumbi, filc in ostanki)
- v jesenskih tonih
- v kvačkariji, ki je bila najbolj umetniška - v pravem pomenu besede - v naravni velikosti je bila skvačkana Van Gohgova soba in Frida Kalo skupaj s papagajem in opico. :)

 

Vicenza med ustvarjalkami

Mesto Vincenza je med mnogimi slovenskimi ustvarjalkami sinonim za en dober čvekaško ženski izlet na sejem,  na kateremu med štanti lahko hitro zgubiš razsodnost in med izdelki, med katerimi dokončno ugotoviš v kateri razred "osnovne šole Patchworka" sapadaš. Prav Patchwork je v Vincenzi  na prvem mestu.
Jaz sem bila v Vincenzi prvič. Ustvarjalni sejem se tam odvija dvakrat letno in ga vsakič obišče vedno več Slovenk. Tudi letos nas je bilo po mojem mnenju ogromno!

Poleg glavnega patchworka ali bolje quiltinga, tam rastavljajo vse mogoče reči, ki smo jim enkrat rekli ročna dela. Sejem lahko prevedemo v Spretnosti ali pa DIY, "naredi si sam razstavišče".  Na sejmu niso razstavljene reči, ki zadevajo običajno šivanje. Recimo, da takemu šivanju rečemo ustvarjalno šivanje. Med ročna dela sodijo seveda obvezno kvačkanje, pletenje, križkanje, vezenje,.. Potem so tu izdelki iz filca, polsteni izdelki, vse za verižice, čestitkarce, papirčkarce, fimofile in na koncu še torte v slaščičarskem oddelku sejma... Gotovo sem kaj pozabila, saj sva s kolegico v popolni deorientiranosti na velikem sejemskem prostoru ugotovili, da si po več kot šestih urah nisve ogledali vsega... K sreči sva čisto na koncu naleteli na An-jo, izkušeno obiskovalko sejma , ki me je na izlet tudi povabila.

Bilo je vredno ogleda! Moje navdušenje in čudenje delim tudi tukaj.

To je bila kot pika na i ali bolje "najboljši čokolatin na vrhu torte" vseh mojih oktobrskih praznovanj.  

Vabljeni na razstavo, vzemite si čas.. ;)

 Patchwork koščki se prodajajo v FQ (četrtina jarda) flikcah velikih 50 krat 55 cm. Ojej,.. koliko jih je bilo... sortiranih po barvah, po različnih tematikah kot so živali, otroci, šivanje, srčki, pike,...

Slika iz tekstila - najbrž ni pravo ime tapiserija, saj je ta tkana...na sliki spodaj pa je iz raznih koščkov blaga, prešita in pošita v različnih šivih. Barve in oblike so mi zelo všeč. 

 Koliko barv je bilo pri tej stojnici, kjer sta bila glavna ustvarjalca dva moška. 

To sem si zapomnila zato, ker je bilo moških na sejmu zelo malo. Otroci in dojenčki pa največji revčki. Ne vozite na take reči malih otrok!

 Predstavitev raznih pletilskih rekivzitov in tehnik pletenja.

Veliko volne, pisane volne,.. največ takšne, kjer pulover ali kapo spleteš tika-taka. Novi materiali v pletenju je čisto nov, drugačen moment, ki pletenje postavljajo na moderno, visoko ustvarjalno raven. 

Pisana volna v flourescenčnih barvah pa je sinonim za kvačkane kape, ki so menda zelo popularne med kajtarji, deskarji,... pa tudi drugače so te kape trenutno najbolj moderne med vsemi kvačkanimi izdelki.

Nabavila sem si nekaj FQjev in danes našla nekaj spletnih naslovov trgovin rastavljalcev. Na trenutek se mi je zazdelo, kot da bi kupovala suvenirčke. Pozorno. Nisem vedela, kaj bi izbrala in mogoče pozabila na dejstvo, kaj res rabim in iščem.

 Še ena stenska dekoracija, ki me je fascinirala s pomirjujočimi oranžnimi odtenki.

 To je Quilt iz stojnice, kjer sta šefa dva moška. Jap, prav zato vem.

 Tudi papičkarce so na sejmu seveda zraven. Mogoče bom malo poenostavila idelavo svojih papirnatih korald   in uporabila namesto zobotrebca daljše paličice...

 Tale fiat činkuečento je bil glavna atrakcija razstave. Uganete zakaj?

Ups, pa tako sem trudila, da se nisem prekršila..;) Veliko stojnic je bilo namreč takšnih,  kjer je bilo fotografiranje prepovedano . Zraven je visel napis "no foto"... ker so... "ljubosumni" na svoje pogruntavščine in zaščitene izdelke... No,.. prav je tako!

Pravi quilt v tradicionalnih oblikah. Mogoče bo sedaj tudi drugim postalo jasno, kaj je to quilt. Meni namreč dolgo to ni bilo čisto jasno.

 Na sejmu se lahko udeležite tudi delavnic, ki jih je veliko.

 Veliko razstavljalcev je razstavljalo in prodajalo izdelke za bližnji čas, ki bo postal kmalu noro aktualen...

 Ko sem zagledala te ribe sem se spomnila na tropski akvarij na Dunaju.

 Poleg delavnic lahko na sejmu vidite tudi predstavitve raznih izdelkov s pomočjo rekvizitov. V konkretnem primeru je to prav posebno ravnilo, s katerih je izdelava take slikice "mala malca".

Obiskovalci s kovčki so na sejmu prava atrakcija. O tem vedo povedati tudi vse dosedanje obiskovalke. Gužva je bila velika, umikati in spotikati pa smo se morali tudi mnogim takim s kuferčki, ki so v njih tovorila vse; od sendvičev, vode in nakupljenih reči.

Simpatične aplikacije v slikah. Trik je v "aplikacijskem papirju", za tiste, ki tega ne veste. To sedaj ve tudi moja kolegica :) Obisk takšnega sejma je dober prav zaradi tega, da zveš nove stvari, kakopak drugače :). Aplikacije so za mnoge ustvarjalne projekte tako hvaležne.

Obiskovalci smo posedali kar po tleh, po stopnicah, ma vsepovsod.  Noge pečejo in nasvet, da je dobro imeti s sabo "kavo v termusu" je prišel še kako prav. Moja se je polila v avtu.. in o tem vam lahko napišem prav posebno objavo,.. kolegica je k sreči imela šest doz, ki so naju držale pokonci.

Tole je bil velikanski koledar... A veste, da delam tudi jaz enega? Manjšega, seveda...Začela sem aprila,... Pokukajte med vezenje...
Manjka mi črna prejica za oktobrskega netopirja in ne boste verjeli, da sem jo iskala pri vsaj treh razstavljalcih. Med velikansko punudbo na ringlšpilih prejic za vezenje ni bilo črne. Tudi kolegica, ki je bila z mano ni mogla verjeti, da obstajo vse različice sivo črnih variant,.. črne pa ni. In ko sem vprašala za "nero",.. so rekli da pride "domani pomeriggio".  
Kolegica mi je pravkar poslala sms, da ima "črno ljubico". Super! In jaz ji sms-jam nazaj še štorijo o "črnem kapotu",... ki bi ga jutri zjutraj iskala, ko bi se mi mudilo v službo. (drage gostiteljice z gorenjske vedo o čem govorim.. drugi pa boste to vedeli po naslednji objavi, ki ji lahko dam naslov : "Polita kava, tepih in kapot."

To je pa slika iz slaščičarskega dela. Veliko tort iz tiste plastelinčarske ticino mase...Ma našim ni fina...

 Pletenje... s sabo drugič vzamem še mamo.

 Zakaj se mi zdi, da sem to sliko videla že nekje na spletu? Spet eden pravi, tradiconalni quilt, v tradicionalnih barvah in koščkih "ameriškega blaga".

 Oktobra so glavne buče in netopirji, posebej čez lužo...

 Simpl tehnika, ki mi je bila simpatična in sem jo pofotkala in "memorirala".

 Zvezda in zraven piškotki in tortica iz filca... nič za pojest, samo gledat!

 Čudovite vijolično rozasto oranžne rdeče barve. Pa pravijo, da naj ne bi pasale skupaj?!

 Še ena od delavnic nekih papirnatih košar. Nekaj predstavitev je bilo tudi pod sloganom "reciklirajmo"! Všečkam!

 Tekstil kot umetniška tehnika. Seveda! Vi nimate pojma, kaj je bilo sešito v to sliko.

 Ameriško blago je drugačno od običajnega... "našega". To mnoge od nas sedaj že vemo. Ameriško je debelješe, kompaktnejše in se prodaja v jardih, to je v širini cca 110 cm. Blago se lahko prodaja tudi v rolcah s trakovi imenovanih jelly rolls in celo v grisinih (za te pa še nisem slišala, da obstajajo), daljših svitkih blaga v velikosti grisina po 1 EUR.

Reportažo s sejma zaključujem s še eno stensko tapiserijo, ki paše mojemu prazničnemu oktobrskemu času, ko so glavne barve kostanja, pisane barve gozda in malega ognja v peči. 

Letos je oktober še posebej zabaven in lep!