10. 06. 19

Od prvega junija dalje

Pa je junij tukaj. In zakasnela objava z dne 1. junija. Ko je vreme in poletje  končno pričelo prihajati k sebi. Takrat sem šla v oglede za bezeg, da pripravim bezgov sirup.  Pot čez polje sem potem naredila še enkrat in dvakrat, da je bezeg popolno zacvetel in dobil omamen vonj.  Na poti sem srečala mnogo živalic: galeba, žabe, močerada. Vem da so bili tam okrog divji prašiči, ker je na mnogim mestih hudo razkopano  in čebeljarji pravijo, da je bil tam okrog tudi medved.
Čas prehiteva. Danes, desetega, je bezgov sirup po oseminštiridesetih urah pacanja v sladkem sirup z dodatkom limone narejen. Včeraj smo otvorili sezono Nadiže. Poletje hiti v prvi vročinski val.









30. 05. 19

Majske zgodbe

Letošnji maj drvi med zgodbami zmage in mladosti. Hiti. Zelo. Vremensko ni čisto pri pravi.

Enaindvajsetega maja zvečer sem zakurila v peči. Zagotovo rekordno zmagovit datum! Vem, da je bil to dan po dvajsetem, ko sem prišla iz bolnišnice, od svojega drugega posega, na drugi nogi njenega ožilja. En teden sem bila na debelo zelo tesno zavita v povoje in sem se komaj premikala.

Tamali mi je posodil svojo športno uro, zapestnico, ki meri korake. Po takem posegu je namreč pomembno, da se čimveč hodi. Zadan je cilj 12tisoč korakov na dan. Zmagujem že četrti dan zapored!

Nedelja po dnevu mladosti je bila oblačna, nič kaj topla in žehta se je sušila cela dva dni.  Iz postelje sem šele pred dnevi odstranila zimsko odejo. To naredim navadno vedno pred prvim majem, letos pa se je vse zavleklo daleč naprej, do dneva mladosti.

Rože in vrt malo samevajo. Pravzaprav kar zelo. Nisem tako pridna kot mnoge druge mame, none, gospodinje. A prišel bo tudi njihov čas. Priložnost bodo gotovo dobile!

Minila je Evrovizija, ki jo vedno rada spremljam. Navijala sem za naša dva, ki sta od danes naprej po novem kar Zalagasper in sta mi prirasla k srcu. Zagotovo je to njuna majska zmaga, ko sta si nabrala izkušenj, novih priložnosti in veliko veliko novih poslušalcev.  Tista evrovizijska sobota bo postala zgodovinska, zabava v družbi je trajala do konca, do zmage,  do pol dveh ponoči. Jaz, naša Tamala in dve njene frendice, dobre prijateljice, sošolke iz osnovne šole. In še naš Tamali zraven. Naredile smo stavno listo, točke,... malo poslušale, malo opravljale, na veliko klepetale o vseh mogočih rečeh, ob polnoči jedle narezek,.. Všeč mi je v njihovi družbi in še bolj sem bila vesela, ker so me imele zraven,.. saj veste, na koncu sem samo mama...

Tamali me je pred dnevi razjezil. No, saj nisem bila čisto tako zares huda,  saj sem ga razumela, da je pač moral preveriti hipotezo, ki jo je moral dokazati... no, ne vem točno kako mi je že vse skupaj strokovno znanstveno razlagal. Že Dragi mu je povedal,  kaj se bo zgodilo in zakaj se bo to zgodilo,.. ampak on je to res moral preizkusiti. Od nekje je dobil manjšo steklenico,  vanjo natočil vodo, jo zamašil in dal v skrinjo. Ko sem naslednji dan v skrinji iskala slivove cmoke sem našla rezultat njegovega poizkusa. Vse povsod polno črepinj in debelega ledu. Bil je zadovoljen, sedaj ima dokaz, verjame, sedaj ve! Zmagal je!

Tamala končuje šolo, zaključuje ocene, se bori za čimboljši uspeh.  Tako bo morda matura naslednje leto kaj manj na udaru. Fant pravi, da je vse pod kontrolo. Pisal je NPZ v šestem razredu in na rezultate gleda z velikim optimizmom. Ja, prav tako pravi "da je lahko optimističen".  Me prav zanima ali bo to njegova zmaga, v katero je tako zelo prepričan?

S prijateljico sva šli namesto na kavo, na krajši pohod, dolg uro in pol - ravno toliko časa, kolikor dolgo je trajala vaja orkestra, na katerega je pripeljala svojo hčero. Pravi, da je bilo to super, da sva namesto da bi sedeli ob kavi, šli raje na  takšen pohod. Bil je preveč lep dan, med dnevi dežja, med enim in drugim obdobjem slabega vremena, da bi ga zapravili kar tako - ob kavi, za mizo. Naklepetali sva se ravno tako, naredili veliko korakov, povišali pulz in globje zadihali. Čista zmaga!

Najstarejša hčera je pred zaključkom predavanj in pred pričetkom izpitnega obdobja šla v Gardaland :o Enajst avtobusov študentov v Gardaland! Dvajsetletni in več, veliki, odrasli otroci! Pa naj bo, zakaj pa ne. Povem ji, da sem tudi jaz kot študentka šla v Gardaland in je bilo ohoho,.. nič kaj dosti ringlšpilov, saj je bilo že na avtobusu vsega piva preveč...

Ooo kako čakam poletje! Če sem odkrita mi je sicer vreme v resnici naklonjeno. Še kar nekaj časa bom namreč morala biti oblečena v kompresijske nogavice. Ne predstavljam si, da bi udaril kakšen hud vročinski val. 

Maj je tako pri koncu. Letos posebno zmagovit, v temperaturah, količinah dežja in prav nič poleten. Njegovo slavo mu pišejo mladi, kakopak drugače. In vsi z njim, ki smo večno mladi v srcu :)




8. 05. 19

večje toaletke

Namesto z rožcami na vrtu se ukvarjam z rožicami v šivanju.  V čakanju vstopa poletja, med dežjem in soncem, ob toplem zapečku, ki v teh hladnih deževnih majskih dneh ni odveč.
Priljubljeni modeli, komfortni, veliki, za vse sorte reči. Pravzaprav ni nujno da so samo za kremce in šminke, lahko tudi za svinčnike, kvačko in prejce, štrikane nogavice, pomembne papirje. Po želji. 






3. 05. 19

Praznična majska dneva

Prva dva majska dneva sta se postavila med dve ciklonski fronti, zato ju je veljalo izkoristiti za sprehode in rekreacijo.

Tamala hčera bo takoj po praznikih v navalu testov in spraševanj, zato se je najprej otepala moje ideje, da gre z menoj na potep. Prepričala sem jo, da se bo lahko na veliko učila konec tedna, ko bo padal dež, ko bo mraz in bo sneg do nižin, pravijo.
Oba praznična dneva je šla z menoj na potep. Včeraj sva naredile velik krog po Gamsovi poti,  na prvomajskem pohodu pa se nama je pridružila še sestra, ki se iz Gorenjskega konca še kako rada vrača domov.
Peljala sem ju po novi Soški poti. Soča je tokrat imela veliko več vode, kot na Veliko noč in ni več le prijetno šumela - bučala je, tako da nas je v naših pogovorih mnogokrat preglasila. Krog smo naredile v drugo stran - zavile globje v Planinski raj, med drežniške vasi, med travnike in pašnike, na katerem so se uživajoče mirno pasle vse živali - krave, ovce, koze, celo pujsi so imeli svoj raj v blatu in islandski konji niso zgledali prav nič eksotično.  Spustile smo se proti Slapu Kozjak, kjer se je vila kolona turistov. 

V korak smo stopile hitro in aktivno in se v dobrih 3 urah vrnile domov.
Naš planinski raj nam je tako na dosegu roke, pred hišnim pragom in ob lepih sončnih dnevih zavidanja vreden.







29. 04. 19

mačje toaletke

Take mačje toaletke. Samo mačji vzorci.
Znotraj tudi miši, ker mačke in miši pač gredo skupaj.

Sešila sem mehko prešite toaletke za takšne dekliške reči za punce.
Za punce  v šestem razredu, recimo.
Ker je še kako pomembno, da imam darilca pripravljena na zalogo.






28. 04. 19

v Planinskem raju konec aprila

Konec aprila je. Zunaj je 6 stopinj celzija, dež pada, naš Planinski raj je višjih legah pobelil sneg.
April se poslavlja. Saj ga imamo radi, čeprav je to mesec, ki bi mu kdo rekel "krneki". Medtem ko je marec brezpogojno prinaša pomlad in rože, razveseljuje ženske in mame,.. aprilu nadevamo same muhaste pridevnike. Mnogokrat je po nedolžnem zapostavljen.

Obrnili bomo nov list našega koledarja.

Prihaja maj, ki je "oh in sploh" mesec. Saj veste; mesec ljubezni, zmage, mladosti, izključno najlepši izbor besed zanj.



Ivan Volarič Feo (Planinski raj)

Ni se nam treba tja vrniti
če v njem ostanemo.