15. 10. 18

Darilce jesenskih barv

Moja ljuba sestrična mi je prinesla prav posebno darilce: "...da ne bom več jamrala in jokala po jesenskih barvah", sem dobila darilce samih jesenskih barv. Naša jabolka, ki jih je pred tedni pobrala v veliko gajbo je posušila, sešila vrečko in nanjo s tekstilnimi barvami narisala jabolko in na veliko zapisala deklaracijo. Njen dragi vedno pripravi žganje iz koroških borovih češarkov. Dobila sem ga v mali lušni flaški, ki ima najbolj jesensko rdečo vsebino.  Skupaj z otroci v vrtcu je naredila še svečnik in nanj dodala najbolj rdeče liste jesenskega grma. V darilu je bil še kozarček jagodne marmelade. Jagode v poznem maju vedno skupaj nabereva na koroškem polju takoj za mejo, kjer moja sestrična živi. Marmelada kot spomin na nek drugi čas, ki ostaja še kako lep, a je danes le še spomin. Dobrodošla jesen! Prihaja.


14. 10. 18

Jesen v poletnem zanosu

Jesen se ima čisto lepo. Uživa v svojem poletju in se ne pusti motiti. Danes popoldan sem šla iskat barve jeseni. Oranžno rdečih, rdeče ognjenih. Ni jih še veliko. Slišala sem žvrgolet celo ptice in to mi je bilo čudno, smešno - saj ni pomlad! Jesen je očitno v svoji eri poletja, čisto lepo ji je in nič ji ne manjka.
Šla sem na daljši nedeljski sprehod: čez Sv. Anton na Tonocov grad, do Soče, čez brv, po delu soške poti do livade nad Kozjakom, v Kozjakovo galerijo, do Zaročišča, čez most, nazaj proti kampu in navzgor do ceste, nazaj na Sv. Anton. Nenavadno veliko turistov sem srečala. Bili so povsod: na Tonocovem gradu, kar trlo se jih je v Kozjaku. Srečala sem Tolmince, Italijanske pohajače, Špance, precej nemško govorečih turistov, dva para Azijcev.
Oh, pogrešam malo več samote v tem času, kakšnega domačina sem pa tja, jesenski mrzel veter in padajoče listje.




10. 10. 18

Rožice za dva bela stola

Projekt - kvačkane rožice za fantovsko odejo trenutno pavzira. S sinom sva ugotovila, da imava veliko kvačkanih rožic in tudi še veliko časa. 

Punci sta se preselili v svoj "flat" v Ljubljani in nabavili dva plastična stola, pravzaprav štiri. Dva večja in dva manjša, za goste. Ko sem se kot gostja v njunem fletu usedla na modern bel stol sem ugotovila, da bi bilo bolj domače in predvsem toplo, če bi bilo še nekaj na tistem snežno belem stolu.

Skvačkala sem 3 cikle rožic okrog središčne rože in dodatno skvačkala vrvice,  da se rožice prevežejo ob noge stola.
Sedaj čakam fotko iz njunega fleta, da bom videla, kako izgledajo stoli v rožicah.
Bomo skupaj pokukali.



8. 10. 18

Vrtnice v oktobru

Ne pomnim, da bi bilo že kdaj v oktobru toliko cvetočih vrtnic. 
Dragi mi je izbral le najlepših!
Za osmi oktober! Moj.


30. 09. 18

Poslednje septembrsko sonce

Koliko sonca na zadnji septembski dan! "Vsa čast!",  lahko rečemo septembru!
Za eno šestakinjo in eno čisto frišno študentko, ki v septembru praznujeta rojstni dan, tako ni bilo druge, da izberem prav sončne rože! Za letošnji sončni september!


29. 09. 18

25. 09. 18

Njegova zvezena skica na njegovi majčki

Sam je narisal skico in jo skrbno spravil. Domislil se je, da bi mu to slikco naštikala na eno majčko. Šla sva v hmjevo trgovino in kupila eno modro in eno belo majico, ker sta bili v kompletu dve. Zato je narisal še eno skico s pinki flomastrom in jo skrbno spravil.
Več časa me je že sitnaril kdaj se bom lotila dela. Jaz pa sem tuhtala kako naj se lotim,... kako naj se sliko preslika na majčko, da bom lahko po njej vezla. Spomnila sem se folije za štikanje, ki se v vodi razstopi in hkrati vezenino lepo fiksira na sicer raztegljivo jersey blago. Sliko je tako prerisal na belo topljivo medvlogo in z bucikami sva določila kje bo slika locirana na majčki.
Lotila sem se dela. Nataknila sem svoja cenena očala, da so bili štikci bolj ali manj natančni, od luknjice do luknjice. Trikrat sem zamenjala nitke in rabila sem čas, ki je potreben za kavo in še ornk klepet zraven.
Komaj je čakal, da se bo folija pod vodo stopila. Res se je. Nastala je kar lepa vezenina. Noben od sošolcev mu ni verjel, da je majica tako originalna, ne industrijska, unikatna, njegova.