11. 12. 17

en lep zimski dan

en throwback na sobotni dan,  bi rekla mladina...

en lep spomin...
Danes, v ponedeljek je vreme popolnoma drugačno,... dežuje, zunaj je več kot deset stopinj, piha topel jugo, to je decembrska odjuga, ki bo pobrala sneg tudi višje v hribih.

Na vrhu Kuka je lep razgled do morja, na hribe in gore daleč naokrog, na naše najbližje TOP 3  -  Krn, Stol in Matajur.
Tamali se je sankal,  Tamala je sprobala bigfootke in ravnotežje ji ni delalo velikih preglavic,  naša punca in fant sta se kepala in se držala za roke.
Mi trije z očetom smo jo mahnili na vrh hriba. Tam kjer je sonce obstalo in nas počakalo. Sneg je bil sipek kot moka, veje grmov in dreves so bili polni snega, nenevadno mirno je bilo, pihalo je le na vrhu hriba.
Lep zimski dan.










10. 12. 17

Naše lutke za prvošolce

in čas obdarovanj  2017 drugič

Vsako leto si naša družba ljubiteljic ročnih del NITKE, zastavimo dobrodelni projekt. Učiteljice prvih razredov so nam namignile, če bi lahko izdelale lutke za najmlajše šolarje.

Izdelki,  ki so nastali izpod pridnih rok,  so močno prekašali vsa moja pričakovanja. Nastalo je kar 33 lutk, še kako pozorno izdelanih, v vse mogočih zanimivih likih.

Le koliko novih zgodb bo nastalo?
Najbolj zanimive zgodbe so prav tiste, ki si jih otroci sproti izmišljujejo in se ob tem še kako zabavajo, ko želijo zgodbo izpeljati na podlagi lastne domišljije, ki se sproti poraja.
Pravljice nas bogatijo in prav je, da je v ljudeh vedno še kanček otroka. Tudi v vseh nas, moji nitkarski klapi. Vse smo bile vesele, navdušenja je bilo veliko,  ko smo dokončale in dokumentirale še en izveden projekt in se s tem zahvalile šoli, ki nam prijazno nudijo matematično učilnico za naša druženja ob sredah.


Evo, naj se vam jih predstavimo:

 taaaaaaaaaaaa daaaaaaaaaam

Kralja in kraljica -  brez njiju seveda ni pravljic, punčka in fantek, ter punčka z druge strani sveta, pastirček s Kekčevo kapo, konj samorog, ovčka s pastirčkom, bučka in strahec v belem, ki spadata skupaj.  Medvedek in miška izgledata kot v paru. Prikupni sivi zajček s še dvema belima zajčkoma v paru se spogledujejo z botrico lisičko, ki zgleda tako zelo prikupno prijazna, da zajčki kar pozabijo na zgodbo iz piskerčka. Tu sta še parček krave in bikca, ona z mašnjico v laseh, gospod oblečen v čedno belo srajco. Zraven slončka spada povodni konj, ki na široko odpira svoja velikanska rdeča usta z dvema paroma zob,... da ne govorimo o velikem zelenem krokodilu, ki kandidara za kralja vseh razstavljenih živali. Ježek prav nič ne pika in je mehak,  dva hrošča pa sta narejena tako, da  rada plezata po stenah. Kuštravca z zelenimi izbuljenimi očmi in jezikom smo poimenovali kar Mupetek. Zeleni stvor pa je gotovo prišel iz Marsa, skupaj s še dvema  straškoma doma iz neznanega planeta. 














5. 12. 17

Čas obdarovanj

Decembrski čas je čas obdarovanj, čas dobrih mož, pa tudi dobrih, pridnih rok, ki jim večkrat pomagajo pripraviti prav posebna darilca.  Med slednje gotovo spada tudi naša skupina NITKE.
Tudi letos smo se odzvale prošnji Porodnišnice Šempeter pri Gorici in jim tako kot že enkrat, pred leti , napletle in skvačkale veliko copatkov. Več kot 70 jih je nastalo. Tokrat so v bolj fantovskih variantah, saj so izrazili željo, da jim vedno manjka prav fantovskih modelov. 

Lep je decembrski čas, čas daril, pričakovanj, mirnega duha in srca, ki to gotovo postane po dobrem delu, za dober namen. Hvala vsem mojim ženskam, copatki so čudoviti in v Porodnišnici so jih bili zelo veseli.











2. 12. 17

Ko šivam

Po novem mačkon hodi spat v moj šivalni bunker,  na mizo zraven šivalnega stroja., med cote in ostanke, bucke in šivalne kolutiče.
Danes sem se spet lotila šivanja in srce mi ni pustilo, da bi Karla preložila kam drugam. Nisem verjela, da bo še naprej spal,  tudi ko je mašina brnela in je se je vse skupaj malo treslo. Le čudno me je pogledal in ugotovil, da se ne niti ne splača sekirat. Prepustil se je spancu, tresenje pa je nanj tako blagodejno vplivalo kot na otroke vožnja z avtom. Bil je tam z mano debeli dve uri in še naprej. Njegovo zimsko spanje.


29. 11. 17

copatki mokasini

Konec novembra, ob vremenu, ko čakamo, da tudi v našem koncu prične snežiti, je čas za štrikanje na kavču.
Tole so malce nestandardni copatki - neklasični, jaz jim rečem kar mokasini, ki sem jim po večkratnem podiranju le uspela naštikati en malo indijančkast vzorček.




19. 11. 17

v hribe po razgled

Letošnjih jesenskih sprehodov ne bo več. Veter je razpihal listje z dreves, po deželi je že padal prvi zgodnji novemberski sneg. Pri nas v dolini ga sicer ni bilo, ga je pa zato kar nekaj po hribih in gorah. Ko se vračam s službe so tako pogledi na gore bolj čarobni, beli in svetlikajoči, le še najvišje gore se takrat kopajo v zadnjih sončnih žarkih dneva.

Od tega časa dalje smo v pričakovanju novega letnega časa. Sprehodi bodo drugačni.
Iskajoči, čakajoči, upajoči. 

V družbi sestrične in njene prijateljice smo se odpravile na Matajur. Mini pohod iz italijanske strani, za dobro žensko družbo, klepetanja in na koncu čudoviti razgled sredi dneva, ko je bilo sonca največ. Pogled do morja in na drugo stran do najvišjih gora.



15. 11. 17

XXL cekarji

V času jesenskih sprehajanj, izletov, takih in drugačnih trenutkov, nastajajo tudi izdelki.
Spravila sem se nad takšne velike XXL torbe - cekarje, ki so sicer prvenstveno torbe za na plažo. No, ugotovaljeno je, da so zelo hvaležne tudi za večja nakupovanja.
  • iz jeansa, 
  • tapetniškega platna in
  • v prešitem kvalitetnem ameriškem bombažu. 

DSC_3021


DSC_3020


DSC_3024


DSC_3026


DSC_3027



DSC_3033


DSC_3034


DSC_3032