28. 07. 21

Najbolj nasmejane in srečne oči

Olimpijada na Japonskem: Tokio 2020 je napisano na vseh panojih naokrog, na trakcu na medaljah in gravuri medalje. Posebna, zgodovinska olimpijada, se odvija v letu 2021, koronskem drugem letu,...za vedno jo bomo pomnili. Tekmovalci in zmagovalci z maskami gor in dol,.. na odru lahko malo dol, potem spet gor. Gledalci zremo v njihove oči, direktno vanje.

Oči zmagovalcev. 

Primož Roglič - zlata, 

Benjamin Savšek -zlata, 

Tina Trstenjak - srebrna, 

Tadej Pogačar - bronasta.

 

Danes je bilo še posebej ganljivo v kolesarskem kronometru. Njegovo življensko zgodbo je na enem od blogov Jaša Lorenčič lepo opisal v članku -  Vožnja na večnost in na koncu dodal "odrgnjeno meso, nikdar srce." 

Navijamo še naprej! Za vse iskrice sreče in veselja  v očeh naših zmagovalcev. Veselimo se z njimi.

(fotografije - zajema zaslona)





 

8. 07. 21

To je naša voda!

Včeraj sem bila drugič letos v Nadiži. Sprehodila sem se naprej od glavnega kopališča, do drugih lepih bazenov, ki so letos spremenili lokacijo, postali večji, lepo globoki za plavat. Voda je topla in ima skoraj 23 stopinj.  Lep miren prostor se nahaja pod vasjo, kjer se je rodil moj oče. Prostor ob reki,  si  potihem in vedno bolj na glas lastijo samo lokalni prebivalci dveh bližnjih vasi. Že 6 kilometrov oddaljeni Kobarici, smo nezaželjeni, odveč,..." ta Nadiža tu, ni vaša,...". Ko sem prišla do bazena sem okrog mene poslušala opazke najbolj nestrpnih, ki so se hiteli pogovarjat, da bodo vse nagnali, da bodo postavili rampo, če ne bo drugega... 

 
Kar jezna sem postala. Takoj sem pomislila na najbolj aktualno temo in pomembno aktivacijo v naslednjih dneh:  

...da nam ob morju, ob rekah in jezerih ne postavijo kontejnerjev, mobilnih hišk,... da bogataši ne pozidajo vil in restavracij ob neposredni bližini voda,  da ne bo tako kot ob avstrijskih jezerih, ko ne moreš do vode in ima vsaka parcela svoj pomol iz katerega skačejo in konec koncev tudi zato, da si ne bodo lokalci izmišljevali, da je reka bolj njihova kot moja,.... tako kot na koncu tega videospota :)

V nedeljo je potrebno oddati glas za vodo, glas PROTI zakonu!

To je naša voda!


 

 

 

4. 07. 21

V Dalmaciji

Dopust v dvoje postaja najina realnost, tudi najstnik noče več z nama na morje, zato sva se odločila da kreneva še pred koncem šole. To je bilo sicer najhujše izpitno obdobje obeh študentk, pri čemer jima pa tudi ne moreva kaj dosti pomagati, kot držati pesti, pošiljati pozitivno energijo in misliti nanju.

Ko sva načrtovala dopust v Dalmaciji, sva računala na dobrih petindvajset stopinj, kakšen pohod na bližnji hrib, izlet po celini, sem pa tja kakšno kopanje. Obrnilo se je drugače in tako sva letošnji zgodnji junijski dopust v pretežni meri preživela v vročinskem valu številka ena tega poletja. V bistvu je bil to dopust z veliko začetnico. Vreme sončno in vroče, morje toplo, turistov tako rekoč ni bilo - le nekaj Poljakov, Čehov in nekaj čudno govorečih -  za te se je izkazalo da so iz baltskih držav tam zgoraj.

Dopust v apartmaju v bližini Splita sva imela v dobrem še od izmenjave pred dvema letoma, ko sem pri nas doma gostila starejši par iz Nizozemske. Prikupno stanovanje čisto blizu morja, med mnogimi domačini, kafiči in restavracijami vzdolž morja.

V prvih dneh dopusta, ko je bilo vreme še zračno in sprejemljivo za izlete,  sva šla na Brač in se na praznem Zlatem ratu sprehodila gor in dol po pesku,  ter se vrgla v turkizno morje. Ker imava rada  skrite kotičke na morju, take bolj divje sorte sva se pod strmo vasico naprej od Bola spustila strmo navzdol do morja. Prav tam, skoraj na koncu sveta sva na parkirišču v vasici videla tri avtomobile s slovenskimi tablicami, sicer pa celih deset dni nisva slišala slovensko govorečih.

Pomnila bom skrito malo plaže tam spodaj, ko so veje borovca segale skoraj do vode, ki je dišalo v vetru in v malih valovčkih pljuskalo v prod.

 

Trogir, Split in Solin so kraji, katerih glavne znamenitosti spadajo v Unescovo kulturno dediščino. Ozke ulice, Deoklecijanova palača in park z najstarejšimi ostalinami v Solinu so pustile pečat in spomin. Ne bom pozabila vsega belega kamna, malih trgovinic in barov, ki so že zgodaj dopoldan ponujali zajtrke in čakali na obiskovalce. Turističnega vrveža ni bilo. Naredila sva krajši izlet do Primoštena, ki se je od daleč lesketal in bohotil v svoji lepoti na svojem otočku, zraven peščene plaže z marelami.  In ja, da ne pozabim - za vedno si bom zapomnila, da je Hajduk doma iz Splita, napisi v modro rdečem so bili vsepovsod.

Na otoku Čiovo, ki je pri Trogirju povezan z mostom sva našla svoj kotiček pri morju za celodnevno poležavanje ob prodnati plaži, v senci pod borovci. Ob morju vedno tako prijetno pihlja, da je tudi vročina, ki je krepko presegala trideset stopinj znosna, morje je postajalo vedno bolj toplo. Prebrala sem dve knjigi,  kvačkala kuhinjske prijemalke in baby mokasine. Dve prijemalki sem v zameno za razbit krožnik pustila v apartmaju. Pogrešala sem  jih, ko sem morala ocediti makarone, ki sem jih pripravila z odlično svežo paradižnikovo omako. Vsak drugi dan sem obiskala tržnico in pri najsterejši gospe na tržnici nakupila paradajzov, paprike, kumar, čebule, mladega krompirja, marelic. Dragi je enkrat spekel ribe, ki sva jih dnevno svežih nakupila v ribarnici, parkrat sva šla tudi na večerj na terese restavracij ob morju. Cene so bile primerljive našim ali mogoče celo nižje. 

 

Za zadnji dan dopusta sva se s turistično ladjico odpeljala na celodnevni izlet, na tri otoke, eden izmed njih je bila tudi Šolta. Plavali smo v modrih zalivih otokov. Vino, voda in rakija je bila v ceni vključena all inclusive, neomejeno, kolikor gre. Za kosilo smo dobili ribo ali meso na žaru. Ker se nam je edini hudo starejši Američan na eni od postaj malo izgubil, smo ribo na koncu pojedli kar med vožnjo. Žurka na ladjici je bila do popoldneva popolna, Poljaki so držali družbo, ko smo na koncu vsi še zadnjič kar iz ladjice poskakali v morje.  Večina od nas žensk smo opazovale Švicarko iz Hercegovine in mladega mornarja na ladjici, ki sta se s pogledi zaljubljala, se vedno več pogovarjala in si bila vidno naklonjena. Bilo je skoraj tako, kot bi gledala nadeljevanko, serijo iz poletnih dni, dogajalo se je že od zgodnjega jutra, ko smo ob devetih zapustili Trogir. Z eno Romunko sva se na koncu, ob slovesu in pozdravu spogledali, si pomežiknili in prikimali: uspelo je, Hercegovka, ki je bila na ladjici sama  in mornar sta si izmenjala telefonski številk. Z barke je punca v rumeni široki oblekci stopila zadnja. Fant ji je ponudil roko in jo poljubil.  Rada bi videla nadeljevanje poletne zgodbe,.. ta  film še naprej,… naprej v letošnje poletje, ki stopa strumno, v zanosu naprej.  






















13. 06. 21

V poletju

Končno je prišlo poletje, še kako si ga zaslužimo. Nadiža se ogreva, še nekaj toplejših noči in dnevnih vročih temperatur pa bo reka polna kopalcev. Prihaja prvi vročinski val, dan se daljša in drvi proti svojemu rekordu. Čakam dopust, hrepenim po morju. Dan za dnem črtam dneve v službenem bloku. Samo še jutri ga prečrtam in mu zraven narišem sonce, morje in še :) zraven.

 





 

9. 06. 21

vaje v prešivanju

Najprej sem imela vaje v prešivanju ostankov direktno na medvlogo - nimam pojma kako bi to prevedla in razložila,... na yutubu lahko poiščete "quilt as you go",.. to mislim. 

Kot medvlogo sem uporabila stare zdelane ikejine prevleke za stole. Ko sem jih oprala, so bile ravno prav stanjšane in koristne kot dobra trpežna medvloga.

Potem sem vadila vijuge s posebno quilting tačko. Tačka za prostoročno prešivanje se ji reče. Eh, ne gre mi še dobro, da bi kaj več rekla. 

 Zaključni rob sem najprej prišila strojno, na drugi strani /hrbtu pa ročno. To mi gre dobro od rok in ročno šivanje roba mi ni tečno in odveč. 

Nastalo je nekaj podlog za vročo posodo, lahko so tudi prijemalke, lahko podstavki za rože.





 

25. 05. 21

Koncert v živo, v dvorani

Do Tolmina je lilo kot iz škafa, padala je toča,...kot da ni vsega dežja že več kot preveč. V glasbeni šoli je bil po dolgem dolgem času ponovno koncert v dvorani glasbene šole - s poslušalci. Pred tem so bili razni vnaprej posneti spletni koncerti, kasneje po raznih kanalih na spletu.

Danes je bil tako prav poseben koncert in kako lepo je naneslo, da na koncertu sodeluje tudi naš fant. Ob prvi točki dua violinistk ob spremljavi klavirja, sem se spomnila na citat Mojce Mavec, ko je otvorila letošnje evrovizijsko tekmovanje. "Je to ta občutek,...gledalke in gledalci?" Čutila sem kar cmok v grlu, ko sem se v spominih vračala v čas mnogo nazaj. Želela sem se spomniti, kateri je bil moj zadnji koncert v živo in potem kateri morda najlepši in najbolj nepozaben. Po prvi točki je sledil velikanski aplavz, ko me je res prevzel poseben občutek, naježena koža,... ja, to je ta občutek.
Sledile so glasbe pianistov, flavte, ksilofona, pa ponovno violin. Vmes je naš fant zašpilal en solo na bateriji - (bobni), ki je med vrsto pesmi klasične glasbe popestril program. V dvorani so bili stoli rapotegnjeni v parih vzdolž cele dvorane, dva obiskovalca sta pripradala na enega učenca.  Tako zelo smo ploskali!  Zadnja violinostka je čudovito zaigrala skladbo, orosile so se mi oči, glas violine je bil popoln in čist. Melodija se mi je pela še celo pot domov. Takrat je že posijalo sonce, prikazalo se je modro nebo, vršaci gora so bili sveže zasneženi.  Bilo je tako lepo, in  glasbo sem poiskala na spletu in jo še vedno mrmram.


 

23. 05. 21

Utihni in bodi priden

Hčera in njeni dve prijateljici so skakale od navdušenja, ker je zmagala prav ta pesem, na katero so stavile in celo glasovale zanjo, refren pa kar pele zraven, da sem nazadnje še sama ponavljala

Sono fuori di testa ma diverso da loro
E tu sei fuori di testa ma diversa da loro
Siamo fuori di testa ma diversi da loro
Siamo fuori di testa ma diversi da loro

No, prav je, da je zmagala Italija, mogoče najbolj paše temu noremu času (jaz sem navijala za Francijo, všeč mi je bila tudi Belgija). Naslov in refren italijanske pesmi še kako zaznamujeta človeštvo v tem času nepozabnih dveh let dvajset - enaindvajset.  Pesem za odprtje lockdowna sveta.

Starejša hčera rada prevaja besedila in dala sem ji izziv, da naredi prevod zmagovalne pesmi.  Pomagala si je z angleškim prevodom. 

Naslov bi lahko bil Tihi in pridni ali morda v imperativu in jezno -  

Zitti e Buoni -  Utihni in bodi priden!


Ne vejo o čem govorim

Usrani ste, bratje, vsi od blata

Med prsti rumeni od čikov

Jaz hodim s čikom

Žal mi ja, ampak res verjamem

Da mi ta skok lahko uspe

Čeprav gre cesta navzgor

Zato zdaj treniram

  

In dober večer, dame in gospodje

Pridite igralci

Raje se primite za jajca (Eurovizija: Raje ne delajte več napak)

Raje zaprite usta in bodite tiho

 

Ljudje tu so čudni, kot prodajalci drog

Ven sem bil zaklenjen že preveč noči

Zdaj bom podiral vrata

Gledal gor kot plezalec

 

Zato mi oprosti, mama, da sem vedno zunaj

Sem nor, a drugačen od njih

In ti si nora, a drugačna od njih,

Mi smo nori, a drugačni od njih,

Mi smo nori, a drugačni od njih

 

Jaz

Napisal sem strani in strani

Videl sem sol in potem solze

Ti moški v avtu

Ne plezajo po brzicah

 

Napisano na nagrobniku

V moji hiši ni Boga

Ampak če najdeš smisel časa

Boš zrasel iz svoje pozabe

 

In noben veter ne more ustaviti

Naravne moči

S pravega vidika

Vetra lahko čutiš vznemirjenje

 

Z voščenimi krili na hrbtu

Bom dosegel to višino

Če bi me rad ustavil poskusi še enkrat

Poskusi mi odsekati glavo

 

Ker

Sem nor a drugačen od njih

In ti si nora a drugačna od njih

Mi smo nori, a drugačni od njih,

Mi smo nori, a drugačni od njih

 

Ljudje žal govorijo

Govorijo, ne vejo o čem

Pelji me nekam kjer lebdim

Tu mi zmanjkuje zraka

 

Ljudje žal govorijo

Govorijo, ne vejo o čem

Pelji me nekam kjer lebdim

Tu mi zmanjkuje zraka

 

Ljudje žal govorijo,

ne vejo o čem prekleto govorijo (ESC: Govorijo, ne vejo o čem)

Pelji me nekam kjer lebdim

Tu mi zmanjkuje zraka

Ampak jaz sem nor, a drugačen od njih

In ti si nora a drugačna od njih

Mi smo nori, a drugačni od njih,

Mi smo nori, a drugačni od njih

Mi smo drugačni od njih