18. 11. 18

slovo od jeseni

Jesen se poslavlja. V soncu!
V soboto sem pobrala vso solato in radiče na vrtu, skuhala zadnjo blitvo z vrta in izkopala pozabljene korenjčke. Popoldan sem zmotno mislila, da je sonce na nebu do štirih. Ni! Le še do pol treh! Tako mi je sprehod ušel. 
Izkoristila sem današnjo nedeljo. Pripravila sem vse za kosilo. Juha se je že kuhala, pripravila sem sladico, zvezala mesno rulado.  Povprašala sem jih, če jim lahko zaupam,... da bo krompir kuhan, solata pripravljena in piščančja rulada na ognju... in če zraven lahko posesajo še stopnišče.
Pred deseto sem jo mahnila v hrib. Slabo uro hoda, direktno iz trga, strmo navzgor, brez ene ravnine, enih 5oo metrov v višino, vseskozi strmo v breg, do Predel.

Vedela sem, zato sem morala izkoristi prav ta dan, poslednji tako lep.  Da ji od blizu pomaham.
Jesen je jemala slovo. Častno! Na višku svoje slave in ponosa.



13. 11. 18

Kvačkanje po angleško in ameriško

Kvačkarce vemo, da so na spletu načrti za kvačkanje opisani po angleško in po ameriško. In to dostikrat naredi v razumevanju eno zmedo.  Navadno celo napišejo zraven ali gre za US terms ali za UK crochet terms. Če nič ne piše je navadno potrebno sam pogruntati ali je gosta petlja dc ali sc.
V izogib težavam sem spodaj povezela razlike, opis pa našla v tej naši povezavi o kvačkanju.

British Engliish
Usa American Engl.
Slovensko
Opis
double crochet (dc)

single crochet (sc)
Gosta petlja
Vbodemo v verižno petljo št 2. ali predzadnjo verižno petljo, ovijemo nit okoli kvačke in jo prevlečemo. Sedaj imamo na kvački 2 zanki. Nit ponovno ovijemo okoli kvačke in jo potegnemo skozi obe zanki na kvački.
half treble (htr)
half double crochet (hdc)
Polšibična petlja
·  ovijemo nit in vbodemo v 3. verižno petljo nasnutka, še enkrat ovijemo nit in jo potegnemo skozi člen verižne petlje. Ponovno ovijemo nit in jo potegnemo skozi tri zanke na kvački.
treble (tr)
double crochet (dc)
Šibična petlja
·  Ovijemo nit in vbodemo v 4. verižno petljo nasnutka, prevlečemo/zajamemo nit skozi taisto petljo (imamo 3 zanke na kvački), še enkrat ovijemo in potegnemo skozi prva dva člena petelj oz. zank na kvački. Na kvački sta sedaj še dve zanki. Ponovno ovijemo nit in jo potegnemo skozi preostala dva člena (zanki). Dobimo prvo šibično petljo.
triple treble (trtr)
double treble (tr)
Dvakrat ovita šib. petlja
nit dvakrat ovijemo okoli kvačke, zajamemo nit in jo prevlečemo. Tako imamo na kvački štiri zanke. Spet ovijemo nit in jo prevlečemo skozi prvi dve zanki. Nit še enkrat ovijemo in jo prevlečemo skozi naslednji dve zanki. Spet ovijemo in prevlečemo nit skozi zadnji dve zanki (dokler nimamo na kvački spet samo ene petlje). To je dvakrat ovita šibična petlja.




11. 11. 18

(ljubka) podganarja

Aha,  kdo je v kajpi in koga jaz ne maram ste se najbrž spraševali:

Naša dva podganarja. Udomačena. Ne zbežita kar tako. En ima ravna ušesa, drugi jumbo ušesa, ta naj bi bil bolj luškan. Eden je bolj pogumen, drugi bolj baukast. Maček jih prezira in ne obda kaj dosti.
Tamala pravi, da podgane nujno rabijo družbo, so socialne živali in trpijo, če so ves dan v kajpi v garaži. Na mojo družbo ne morejo računati! No, srha, čudnega občutka v trebuhu in ene velike grauže od prvih dni, sem se že zmenila. Ko so prišle k hiši, jih res nisem mogla videt!
Podgane so baje pametne in se jih lahko dresira. Tamali je poiskal trike na yutubu, s tatkom sta naredila vadbeni poligom.  In sedaj vadijo. In potem Tamala vpije; "Dej, še malo, maš to, maš to,...!"
In nagrada je najslajši oreh.








6. 11. 18

naši dve v Barceloni

Tamala in Tavelika puca. Prvič skupaj. Sami. Njun prvi "Sister trip".

Nista se šli klasičnih turistk, ki morata videti vse po vrsti, nikakor pa nista izpustili muzeja in parkov. Občudovanja vreden je bil tudi njun flat, ki smo ga  menjali z družino, ki so bili lansko leto pri nas. "A veš kako je lepo!" je zavzdihnila po telefonu, ko sta srečno prispeli do zatočišča v velikem mestu, ki je bilo tudi med novemberskimi počitnicami živahno in oblegano. 
Starejša si je kupila špansko knjigo, da bo obnavljala znanje španščine, Tamala veliko plastičnih pujskov in krav za svoje prijatelje, vsaka seveda še svojo majčko in neke široke hlače, obe enake. Seveda sta morali tudi v ZOO in tam so bile taprave surikate in bolj rozasti flamingoti kot v Provansi, sta povedali našemu fantu.










4. 11. 18

Na poti do Soče, Faronike in zlate ribice

Turisti v Dolini se bodo počasi porazgubili. Še vedno jih je kar nekaj in ne moti jih ne deževje, ne vedno krajši dan. Pravijo, da je pri nas lepo, vse tako kot je treba in da se ne morejo pritoževati nad ničemer: dobra in poceni hrana, vsi znamo angleško, v prometu smo strpni in disciplinirano vozimo, a se nam dobro vidi kako lokalci poznamo vsak ovinek ceste.
Turisti vedno iščejo pot do reke, do Soče, tudi do Kozjaka. Učenci OŠ Kobarid so pod vodstvom mentorice Petre Š. podvoz na poti do reke odeli v umetniško podobo, v reko pod Krnom. Čudovit mozaik ribe Faronike in  postrvi v reki, ki jih lahko pobožate.  Če boste kdaj v naših krajih in boste na poti do Soče, poiščite svojo zlato ribico, prinaša srečo, ribo Faroniko pa pustite raje pri miru, naj sama uživa v valovih in naj nikar ne maha z repom!





Vir: Knjižnica Tolmin- Riba Faronika

At the bottom of the sea, fish Faron rules. When she moves, the earth shakes and disasters strike. The name of the fish is related to the Pharaoh’s warriors, who were swallowed by the Red Sea and turned into fish, which only occasionally will take on human form. In the Song of fish Faron, Jesus asks the fish not to move forward, because the world would be lost. The story of Fish Faron was merged with the tradition of the golden girl Veronica, who was half a serpent and half girl. She changed into such monster because of greed and selfishness, as she didn’t give anything to the a beggar. Fish Faron is a folksong that was preserved in Tolmin. People of times gone-by loved to sing this song.

Fish Faron
A fish swims over sea,
Fish Faron.
Jesus swims behind her,
Over the depths of the sea:
“Wait, wait, fish,
Fish Faron!
We’ll ask you something,
What’s going on in the world?”
“If I’m going to twist my tail,
the whole world will be sunk;
If I’m going to turn on my back,
the whole world will be lost.”
“Oh, no, no, fish,
Fish Faron!
For the sake of innocent babies,
For the sake of delivering women.”

1. 11. 18

Utrinki iz Trevisa

V Benetkah smo bili že nekajkrat,...sicer pa so bile te v te dneh deževja pod vodo. Obiskali smo Treviso. Naredil se je lep dan. Sonce je prijetno grelo in oblečeni smo imeli le en rokav. Domačini so v glavnem pospravljali posledice neurja in  grabili na kup vse mokro listje. Vode je bilo veliko. Mesto leži na sotočju dve rek in voda teče tudi po kanalih.
Prijetno je opazovati in poslušati domačine. Ti si vzamejo čas za posedanje na soncu in pijejo svoj kapučin ali espreso. Na trgu je pianist igral neke vrste sanjsko glasbo - "La musica dei sogni", ki je bila prijetna za poslušanje tudi sredi dopoldneva, v bleščečem soncu na nebu brez oblačka. 
Ogledali smo si muzej, kjer so bile plastične surikate glavna atrakcija razstave.
Treviso se nahaja le streljal iz Benetk in je vreden ogleda. Mnogim turistom se sem splača priti prespat, pojest in kaj zapravit - tudi v mnogih trgovinah kot so Beneton, Stefanel, Geox, ipd, kjer so ti trgovci tako rekoč doma.  O cenah, zapravljanju, morda o počitku in malici iz ruksaka v mestu Benetke, ne bi niti razglabljali...
Preden smo zapustili mesto, smo šli še na pico. O, res je bila dobra - prava italijanska! Odpočili smo se na klopci v parku, dolgem drevoredu divjih kostanjev. Bližal se je naš odhod proti letališču, kjer smo se objeli z našima puncama, ki sta se vračali iz prvega  "sister tripa", kot pravita. Oboji smo lepo izkoristili nekaj dni krompirjevih počitnic.

















30. 10. 18

Ob koncu neurja in barve neba

V naših koncih je še pošteno lilo, mi pa smo se umaknili še bolj proti zahodu in malo na jug. Sonce se je pravkar pripravljalo leči v toplo posteljo. Tudi mi bomo kmalu. V mestecu tik pred Benetkami, ki ga raziščemo jutri.

Razgledi s poti so bili neverjetno lepi. V hribih je še pošteno lilo, oblaki so se kot kožuhaste ovce sesedali med hribe, doline in kotilne na severu.
Pred nami se je pričela prikazovati neverjetna barva neba. Vmes nas je skoraj celo pot škropil dež, sem in tja  tudi v obliki močnejše lokalne plohe.
Vprašala sem, kakšna barva je to? Kako je lepa! "Rada bi jo imela,"vzdihnem.
Tamali mi prične razlagati, da takšno rozasto oranžno barvo dobiš, da zmešaš več rdeče, malo rumene in malo bele:
"Najprej bi vzel enako rdeče in bele, da bi dobil roza. Potem bi vzel rdečo in rumeno in bi dobil oranžno. Potem bi zmešal več oranžne  kot roza - tako približno 2 enoti oranžne in 1 enoto roza.
Ko bi to zmešal, bi ti dobila tako barvo neba."