Koronsko o maturi

Danes se je na veliko govorilo o maturi in o tem, da bodo samo četrtošolci-maturantje po prvem maju spet v šoli in to kakopak - pod strogimi varnostnimi ukrepi. Pojma nimamo kako bo to zgledalo in kaj se bo res zgodilo. Bo takrat vozil vlak, bodo vozile trole v Ljubljani, bodo odprti dijaški domovi?

Danes je pomembno, da je naša maturantka seveda zdrava, dobre volje in brez panike. Na faks je vpisala le prvo in edino željo. Kar bo, pa bo, pravi.
Prav včeraj bi se moral zgoditi maturantski ples in jaz bi morala spoznati njenega plesalca, prijatelja . Eno dolgo kiklo sva tik pred karanteno vrnili nazaj, ker je bila čudna, potem nisva iskali več, ker je seveda postalo brezveze.

To bodo zaznamovani koronski maturantje, pomnili jih bomo.  Maturantje brez maturantskega plesa, brez četvorke sredi Ljubljane,..
Velika večina te generacije je rojenih znamenitega leta ko se je zgodil enajsti september in včasih sem jim navrgla, da so ena takšna posebna čudaška generacija, ki je rojena v čudnih nabojih energije spreminjajočega se sveta.

Športni dan

Šola na daljavo, učenci od 6-9 razreda:
Urnik za 25. 3. :

V sredo bomo imeli športni dan. Prav ste prebrali-ŠPORTNI DAN.V teh dneh ste se navadili da šolsko delo opravljate na daljavo sami ali s pomočjo staršev. Ta čas odraščanja v »drugačnih pogojih« nas uči, da se v krogu družine učimo odgovornosti zase in za druge.Tudi tokrat bo tako. Delate zase, delate za to, da bosteohranili psihofizično kondicijo.

In sva jo mahnila v breg, en velik krog do Tonocovega gradu in do Soče. Še vedno je  moledoval, da kako grdo jim je odpadlo smučanje na Cerknem, ki ga sedaj tako butasto nadomeščajo... in da bi ga raje prišparali za čas, ko bo spet šola.  Na koncu je zadnjo četrtino poti obupal in jo mahnil domov. Do Slapa Kozjak sem  šla sama. Bilo je tako lepo.

Lucifer za pavzo

Iz svojih sob sta se preselili v spodnje prostore, kjer imata svoj mir, pravita.  Vmes si pogledata tudi kakšno serijo. Trenutno je aktualen  Vampir?,.. ne ni vampir,...ni hudič. Uf, ne spomnim se. Neki čuden žanr mora to biti,.. videla sem kako se ženska spremeni v sončno svetlobo in kot mi je bilo razloženo je ona kot en bog. No, ne vem. Nekako tako. Vprašajte mularijo.

,... sedaj sem se spomnila kaj gledata - Lucifer je ta serija. 

Nocoj sem spet prišla malo k njima. (že spet) Nista hoteli, da jima kaj zaigram na klavir, ker nočeta poslušat mojih improvizacij... Malo sem posedela in ju opazovala. Nista se dali motiti. Tamala je imela slušalke in je poslušala svojo učiteljico. Književnost.  Zraven je na glas komentirala in na momente postajala nestrpna. Potem je še nekaj zamomljala med zobni in učiteljco z drsnikom premaknila dalje.

O pomladi, verzih, Žižku, drugačnih, Planici in Kengurju ter Natovih letalih

Danes je prvi dan pomladi. 

Danes je svetovni dan poezije. 

Danes ima rojstni dan, letnik mojega tata, Slavoj Žižek. 

Danes je svetovni dan ljudi z downovim sindromom.

Danes so se pričeli poleti v Planici in šolarji so v Planici pisali Kenguruja. 

Danes so nas spet preletavala Natova vojaška letala. 

• Ker je danes prvi pomladni dan je bil to prazničen dan. Zjutraj še hladen, čez dan skoraj prijetno topel, a sončen. Lep.

• Ker je danes svetovni dan poezije je dobila naša študentka supersuper oceno iz verzologije in šla takoj potem še s sošolko na kavo, ki sta jo plačali vsaka s svojim verzom. Z mini pesmico. Je prav zato prof. Novak določil izpit na ta dan?

• Ker je danes rojstni dan Slavoja, sem si na jutubu pogledala nekaj par Žižkovih govorov. Ker je dober. Ker mi je od zmeraj všeč.

• Ker je danes praznik drugačnih ljudi si je Tamali obul dve drugačni nogavici. Vedela sem zakaj, pa sem ga vseeno vprašala. "Ker je danes dan avtistov", mi je rekel. Potem sva se pogovarjala. O avtistih in o tistih, ki imajo namesto dveh parov kromosomov tri. O avtistih ve kar veliko. V razredu ima sošolca, ki je drugačen a občudovan po mnogih fascinantih rečeh. Skupaj sva gledala tudi nadaljevanko o fantku, ki je bil avtist in ugotavljala, da je podoben svojemu sošolcu. Danes je prvič slišal za ljudi z downovim sindromom.

• Ker se je danes v Planici pričel l vikend poletov so se mnogi učenci osnovnih šol odpravili v Planico.  Prvi planiški praznični dan  je namenjen prav mladim, šolarjem. Trume avtobusov otrok so danes romale v Planico. Ta dan v letu pa poteka tudi matematični kenguru.  To je kar pomembno matematično tekmovanje, ki se mu v nižjih razredih reče kenguru, v višjih razredih pa Vegovo tekmovanje. Mnoge šole so tako del učencev, tam okrog 11h (ker je hudo pomembno, da se test piše točno ob uri in največ plus minus 15 minut :o  ) dislocirale in jim omogočila pisanje testa "na poti" do Planice, tam nekje pri Kranjski gori. Tudi ravnateljica naše šole je že pred dnevi preklicala mnogo hotelov, lokacij na poti, da bi dobila prostor, kjer bi - točno ob uri -  skupina naših učencev pisala kenguruja in bi si lahko zasluženo privoščili tudi ogled planiških skokov. Vse lokacije so bile že zasedene, zasedle so jih že druge šole. Ni ostalo drugega, da je poklicala kar na lice mesta,  v sam Nordijski center v Planici, če jim lahko pomagajo, da še naših 12 otrok odpiše matematično tekmovanje. Po nekaj telefonskih klicih so ji potrdili, da bodo v neki sobi ali avli lahko odpisali. Na prizorišču zbiranja gledalcev se je že odvijal super fajn koncert in otroci so celo prosili, da ali pa res morajo prav sedaj pisat,... saj ni potrebe, ...ali je res treba, saj bodo jutri? Ali res ne morejo ti otroci odpisati testa dan prej ali kasneje? Ali se res ne more določiti in uskladiti matematično tekmovanje na drug dan? Ali naše ministrstvo za šolo in take tekmovalne reči, res ne razume, da je to dan za vse otroke v Planici? Tudi tiste, ki so dobri v matematiki? Tamalemu sem navrgla, da bi to moral Šarec izvedet, da se kaj ukrene ;)... Baje je to že stalna praksa - tretji četrtek v marcu je vedno rezerviran za kenguruja in Planico. Navadno je bilo tako, da so bili matematično nadarjeni učenci vedno izvzeti iz planiškega doživetja. Na koncu koncev je to tekmovanje še kako pomembno v višjih razredih osnovne šole, saj je eno takšnih ki še kako prispeva k pridobitvi štipendij za nadarjene in se ga pač ne sme zamuditi. Ko sem se danes pogovarjala o tem, kako bodo pisali test kar nekje na poti, smo se vsi le smejali in zmajevali z glavo,.. saj ni res, pa je! 

• In ker so nas danes, na tak lep pomladni dan, preletavala neka večmotorna najbrž Natova vojaška letala iz Aviana,...je eden mojih prijateljev na FBju zapisal: 

"Nizke prelete vojaških letal vedno izkoristim za vajo v primeru napada. Danes so me sicer prestregli na čistini in bi me zlahka prerešetali. A nisem panično tekal naokrog. Junaško sem se ulegel in čakal, da nevarnost mine. Ponavadi se odplazim v varno zavetje, kjer počakam, dokler ni varno. S prijatelji si vlivamo pogum. Ko ze znoči, se pogumno odplazimo domov. 😉"  (S.S.)

:))

Misli za pisane barve poletja

Cvetijo lilije in narava dobiva pisano podobo vsled prihajajočih počitnic, zabav, prostega časa.
Barve sijejo v naravi, na obrazih otrok in nas staršev.
Sešila sem eno toaletko v pisanih rožah in razmišljala o pisanih barvah, sijočih obrazih, maturantih.

Najina dopisovanja in želje, SMSji, ki sem jih vsakič pošiljala tričetrture pred deveto na dan pomembnih maturitetnih dolgih testov.

A si se dobro naspala in uredu pojedla zajtrk? En dober in uspešen dan! Držimo pesti!

  

No, dans je tvoj zadnji test z operacijami s stevilkami, to ni kar tako. Nikoli več ga ne boš pisala. Zbrano, pozorno, pa na koncu se enkrat cez...Pošiljamo dobro energijo, da ne bo blesavih napak, znaš pa itak. Srečno!

VIVA ESPANJA!!!ful drzim pesti in posiljam španski pozitivni naboj! Srecno!

Gaudeamus

Eden od njenih najpomembnejših dogodkov leta bo zagotovo tudi minuli maturantski ples. Vsi ostali dogodki se bodo odvijali prav v sosledju in v odvisnosti z maturo in postali dogodki leta za vso familijo. 

Bil je lep večer, srečen, velik, glamurozen. Veliko je takih večerov letošnjih maturantov, ki  so bolj ali manj vsi po istem kopitu, v organizaciji nekaj par produkcijskih hiš. Že cel marec, pa tja do skorajšnega konca v aprilu so maturanti naše dežele daleč najlepši, v najlepših oblekah, najboljšimi videoposnetki predstavitev razredov, najboljšimi razredniki, najbolj ponosnimi starši in najdaljšimi in najbolj hudimi aftrepartyji... No, v nekaj sem prepričana: Stoosemdest maturantov ŠKG  je svoj Gaudeamus Igitur zapelo najlepše.  V petju prekašajo vse, najboljši so, zlati so!

 

 Gaudeamus igitur (prevod Anton Sovre)

Veselimo torej se,             

mlada nam je duša,

veselimo torej se,

mlada nam je duša,

po prijetnostih mladosti,

po nadložni bo starosti

vse nas krila ruša,

vse nas krila ruša.

Naj žive profesorji,

vsa akademija,

naj žive profesorji,

vsa akademija,

ud naj slednji njen živi,

naj živijo udje vsi,

trajno naj cvetijo,

trajno naj cvetijo.

 

Praznična slika in pesem

Danes je pritekel domov z veliko risalno polo za hrbtom in mi rekel: "nekaj imam zate". Že nekaj časa sem vedela, da se nekaj kuha... opozoril me je, da ne smem pogledati v zvezek,... da je učiteljica rekla, da mama ne sme videt... Tako nisem pozabila na današnji praznik.
Objela sva se in povedala sem mu,  da imam zanj jagode v hladilniku, da so presenetljivo zelo sladke in so iz Maroka.

Na hitro sem si ogledala sliko a še z večjo radovednostjo prebrala pesem, ki je bila prilepljena na drugi strani.  Dobil je poljubček na ličke in kot vedno mu je bilo malo nerodno.
Potem sva se bolj posvetila sliki. Vprašala sem ga, kaj predstavlja, naj mi razloži:

"To je bakterija, ki je živela pred miljardami  in miljardami leti,  v času še preden so živeli dinozavri. Bakterija živi v morju, na dnu morja, saj vidiš,.." in mi s prostom pokaže dno morja.
"Kaj  pa je potem trikotnik?"
"To je mini bakterija v bakteriji, same mini bakterije v drugi bakteriji... in tako naprej. "
"Kaj je pa obroč v modrem?" vprašam.
Obroč je pa samo zato, da bakterija izzstopa iz slike... to ne predstavlja nič. To je kot en umetniški dodatek."

Moral bi dobiti še poljub na drugo ličke, še za sliko,.. a se je že ukvarjal z jagodami in že začel filozofirati in razpravljati o tem, kako mi bo lahko pripravil veganski sladoled - granito  z jagodami in malinami,.. da v njem ne bo nič smetane in mleka,...

:)

:xx

Gromska Strela v hiši groze

Za thundertrucka ni prevoda, mi pravi, to je tako kot lamburgini, samo da to ni športni avto, ampak je terenc. To je tako kot monstertruck, ki je še večji od thundertrucka, doda.
Kaj pa je to mutant?
"Mutant je pa tako da mutiraš,.. mutanti so npr. ninja želve. Najprej so bile majhne želvice, ki so se po nesreči polile z mutagenom, postale so ninja želve, ki jih je vzgajal Splinter. Zombi je tudi mutant naprimer."
Kaj je mutant piščanc? To je pač mutiran piščanc.

Domača naloga pri angleščini je bila danes narejena že ko sem prišla domov. Na A3 formatu.

Uau, sem rekla.

5b2vt4c

Naša zašifrana šolska kombinacija letos je:  5b2vt4c.
Pomeni to, da se je v petem treba že kaj več učiti, ker peti razred pač ni več krneki hojladrija. Drugi vetejevci se veselijo prakse v živalskem vrtu in v šolski ambulanti, podčrtana štirica pa pomeni Maturantko z veliko začetnico. Maturanti si to pač zaslužijo.

Za malega šolarja, ki hodi v vrtec sem sešila eno manjšo peresnico in ruksak na špage. Ooo, kako vsi ti mali otroci radi povedo, da hodijo kar v šolo in da je njihov vrtec v bistvu šola in da mu prav komot lahko rečemo kar tako kot tavelikim - šola.

Še to: Ker se mi druga anonimna komentatorica ni oglasila, sem obljubila da bom čiračaraabrakadabra vizualizirala eno drugo dobitnico nagrade. Drugo bonus toaletko dobi Margi.

Šola nekoč

Danes se je po medijih dosti govoroilo o šoli. Maturantje so pisali razpravljalno razlagalni esej, šolarji nacionalno preverjanje znanja. Pojavilo se je mnogo apelov po boljši šoli, celo kritika šolskega sistema s strani učiteljev je bila kar odmevna.  Berem, da učitelji ne morejo iz NPZja učencu podeliti ocene, ker je to v nasprotju z zakonom, ki jim tega ne omogoča. Že v svetu staršev, ko smo za mnoge primere in situacije spraševali po zdravi kmečki pameti smo dobili odgovor, da to ni po pravilniku, ne v poslovniku, niti ne v načrtu...

V naših časih nismo pisali esejev, pa smo vseeno več pisali, zelo veliko v osnovni šoli. Danes prostih, domišljijskiih in literarnih spisov ne pišejo več. Poznajo pa razlagalne, razpravljalne, interpretativne in še ne vem kakšne druge eseje. Po radiu sem danes slišala dober komentar, da je pravzaprav edina negativna stran današnjega eseja ta, da ga dijaki ne morejo tipkati. Ostalo obvladajo, profesorji so se z njimi trudili kolikor je mogoče.

Danes smo 4. maja. Na ta dan se vedno spomnim  na Tita. To je datum, ki je globoko zapisan in beležen v mojem spominu.

Podpisati sem morala "podpis staršev", ker je bil Tamali spet brez domače naloge. Na nevem koliko pozabljivčkov namreč sledi "podpis". Čez počitnice je pozabil napisati in povprašati starše, stare starše o tem, kakšna je bila šola nekoč.

Najprej sem podpisala, nakar sem pomislila, da ga pošljem kar k noni, da mu pove o tem, kakšna je bila šola v zgodovinskih časih... le kaj naj mu sama povem... Takoj se premislim. Mama bi mi namreč spet solila pamet o tem, da premalo sledim fantu, da bi se morala bolj ukvarjat z njim in sem pa tja kaj pogledat, če ima vse narejeno za šolo...
Ko začnem na glas razmišljati o moji šoli me Tamali prehiti in pravi:
"No mama, nič mi ni treba na dolgo in široko govorit, ti mi kar narekuj, bova to hitro zrihtala". Prepričam ga le toliko, da najprej zapiše na grdo in kasneje prepiše s pisanimi črkami v zvezek.
Razmišljam o tem, kako gre šola iz mojih časov v zgodovino. Tako zelo drugačna je bila, bolj častna, tudi ponosna. 
Iz omare poiščem moj osnovnošolski dosje. Pokažem mu kapico in rutico, občuduje zlata odličja in vse bralne značke. Prečekira vse ocene in izračuna, da je kapica in rutka stara med 38 in 39 let.

Šola nekoč
Ko je v šolo hodila moja mama je bilo le osem razredov. V 1. razred so šli vsi, ki so bili stari sedem let. Bili so sprejeti v pionirsko organizacijo in takrat so dobili modro čepico in rdečo rutko. Za odličen uspeh so prejeli zlato značko. Ob koncu šolskega leta so dobili knjižico - Izkaz uspeha, v kateri so bile vpisane vse zaključene ocene za vsa leta osnovne šole. Pri telovadbi so morali biti vsi enako oblečeni - bele majčke in modre hlačke. Pred vsako uro so morali stoje pozdraviti učitelja, ki so jim takrat rekli tovariši in tovarišice. 

Pa je konec

Danes je Mali prišel do dneva 0.
Najprej je štel v tednih, v zadnjih 14 dni v dnevih.
Še 5, 4, 3, 2, 1, "še jutri, mama".
Danes je brez pripomb oblekel čedne kratke hlače in najlepšo poletno konotjerco.
Strinjal se je, da se je treba za zadnji šolski dan bolj lepo obleči.
Od jutri naprej bo vsako jutro spal.
Nobenega prebujanja!
V svojem citatu,  ki je bil izbran za knjižico osnovnošolskih haikujev je zapisal.

Oh, prebujanje!

Spal bi, 

zaprl platnice knjig.

                                                                               (E.U.F.)

Sicer pa je obljubil je, da bo več bral, večkrat prijel v roke platnice knjig.
Kar v šolski knjižici si je čez počitnice sposodil prvega Harry Potterja, ker mu ga je v mestni knjižnice že vzela njegova sošolka. Pravi, da prične brati s prvim počitniškim dnem.  ;)

Tavelika je na Gori Rocka, Tamala pa noče, da bi jo nocoj tja zapeljala na Siddharto. Pa jaz bi kar šla. Tamala je pač ene druge sorte kot Tavelika, ki bo na Gori do nedelje in je že včeraj držala plac za nevem koliko šotorov. Tamala se raje lovi in animira vso  mularijo iz soseske.

Danes je čas za tak in drugačen rockenroll. Za žur. Za ene tri sladolede in čevapčiče, ki jih je spekel tata. Ker je bilo v treh spričevalih veliko petic, nekaj štirk in dve dobri trojki.
Mogoče je že danes čas za spomine. Šolski čas so mnogokrat popestrili tudi zelo lepi trenutki, ki so v najbolj napetem finale terminu prekinili enoličnost rituala med testi in učenjem.
Mednje zagotovo sodi tudi spomin na pesem in glasbo, ki smo je bili deležni na koncertu v maju.
Naj vse nas popelje v lep počitniški čas.

(Z)mešani zbor ŠKG - Beauty and the beast

O prav posebnem vikendu brez učenja

Minil je vikend. Prav poseben. Brez šolskih obveznosti. Punci kar ne moreta verjeti, da bodo čisto zares kmalu počitnice. In kujeta načrte. Sestavljata časovnico, kdaj bosta lahko skupaj kampirali na morju.
Taveliko sem vprašala, če imajo še učne ure. "Seveda, da ne. Kaj bomo pa delali..." In ko odvrnem, da bodo tako najbrž vsak dan v mestu in naokrog... in kako se bodo imeli fajn, " mi odvrne, "da bo dolgcajt,... da se bo teden kar vlekel, vse tja do petka."  Pomislim, kako je čas hitro mineval, ko ga ni bilo dovolj in je bila stiska z njim na nitki.

Že nekaj časa  nazaj smo k naši hiši dobili brezžične slušalke, s katerimi lahko sesaš stanovanje, pomivaš posodo, se učiš, medtem ko si na yutubu predvajaš svoj najljubši album in na njem morda klepeta po fejsu nekdo drug.

V času največjega učenja, ko sem morala pomagati po svojih močeh, tolažiti in dajati moč, da zdržijo do konca, sem Tamali ponudila "study music", ki  - "pomaga". Od takrat naprej mi je večkrat rekla; "Uštimaj mi prosim tisto muziko za učit". Usedla se je za mizo s slušalkami na glavi in se učila, delala zapiske in "bila notr".
"Pomaga, res se hitreje naučim in prav lepo pomirja", je rekla.

Jutri osmaki od devetakov dobijo ključ in postanejo glavni na šoli. Eh, zdi se mi, da je  ta generacija že od malega glavna. Prav posebna, bolj ali manj "najbolj" problematična že od tretjega razreda naprej. Pred dnevi so ko reševali anketo in test o poklicni usmerjenosti. Navdušeni in začudeni so bili nad tem kakšne poklice "jim je pokazalo". Od pomivalca oken, skrbnika invalidnih oseb, advokata...
Zanimivi ti naši osmaki. Odkriti, duhoviti, drzni in nepozorni, luftarji in mnogokrat dežurni krivci. No, saj ne da jih nimajo radi. Ko se bliža konec šole zagotovo še bolj. ;)

O koncu šole, domovini

...in o kristalni palači in predsedniku države.

Konec šole in praznični dan - dan potem, pašeta skupaj. Začetek obdobja, ki je tudi za nas starše bolj brezskrben, v nižjem tempu dogodkov in zato bolj miren.
Ko sem našemu prvošolčku na predvečer zadnjega šolskega dne zaželela lahko noč in mu rekla, da prihaja en zelo poseben dan, mi je odvrnil, da "pravzaprav prihajata dva zelo posebna dneva".

 Na praznični dan je predsednik države povabil otroški pevski zborček naše osnovne šole, v katerem tudi sam prepeva v predsedniško rezidenco.
Kako je to za prvošolčka zelo pomemben dan, sem dojela šele danes dopoldne, ko se je sam popolno časovno organiziral in uredil brez nikakršnih težav. Prav začudila sem se, ko je iz skritega kotička potegnil kavbojke, "ki jih je šparal, da se slučajno ne umažejo" in poskrbel, da jih slučajno ne zameša in jih pomotoma obleče "kar tako".
Oblekel si je srajco na gumbe in bil v njej zelo odrasel in ponosen. Spodaj je tako "kot tati" oblekel konotjerco in pri oblačenju "za lepo" ni bilo za razliko od običajnih dogodkov nobenih težav. Belo majčko, ki jo rabi za zborček sem mu morala še enkrat zlikati in skrbno sva jo zložila in pospravila v mali nahrbtnik.
Potem je gledal na uro, kdaj bo napočil dogovorjeni čas odhoda. Vmes mi je še parkrat rekel, da če ne bi šla pa midva "mogoče kar dvajset minut prej,.. za vsak slučaj". Ko sem se na zbornem mestu srečala z drugimi mamami, so bile tudi one presenečene, kako vsi komaj čakajo in kako zelo ponosni so. 

Nasmejan se je vrnil in takoj sem mu hitela pripovedovat, da sem že na internetu videla, kako lepo fotografijo je predsednik naredil z njihovim zborčkom.  On pa mi navdušen pove, da bodo tudi na 24 ur.
Potem mi je pripovedoval, kako so štiri vojaki stali kot kipi, le z očmi so žmigali, da se je videlo, da so tapravi. Na dolgo in široko mi je pripovedoval o višinah vseh luči, ki so polne kristalov. Predsednik ima v svoji pisarni dve zlati ribici in na mizi rdeče rože, ki pa niso vrtnice. Na mizi nima slik (to sem ga jaz vprašala, če ima sliko od žene :), jih pa ima na stenah. Povedal mi je, da največrat pridejo gosti v zlato dvorano, rdeča dvorana je zelo blizu predsednikove pisarne, oni pa so seveda nastopali v "kristalni palači", tako kot so jim v šoli obljubili in razkrili veliko presenečenje.
Nepozaben dan zanj, primeren prazniku, ki smo ga vsi ostali družinski člani preživeli na kavču, pa vednar imeli v mislih tudi predsednika, domovino in njegove današnje male goste.

Ninđa na kontrolki

Zadnje čase kar naprej podpisujem kontrolke - podpis staršev,... zraven ocene,... saj poznate.

Večina je takšnih, da jih podpišem "z vsem veseljem" :)

Na eni od njih, od Tavelike hčere sem se ustavila pri mini slikici čisto na začetku preizkusa znanja.

Kaj pa je to?

 :)

In ko sem videla komentar učitelja,...  :)))

1. 7. 9.

to je naša šolska kombinacija, za letošnje šolsko leto.

Dobitna kombinacija za našo Giveaway igrico pa je 

Senca vetra - št. 6  - Lučka

Več vam povem v prav posebni objavi do konca tedna.
Danes o šoli, saj veste. V prvi razred stopajo letniki 2007. To je tista srečna generacija rojenih v zelo dobrem letu nič sedem, ki so ga hvalili po dolgem in počez. Še Kitajci so po svojem horoskopu napovedali, da tako srečnega prašičjega leta že dolgo ni bilo... :) Spomnim se. Spomnim se tudi, da nam je takrat v državi šlo dobro, super, da je v fabriki v špicah manjkalo delovne sile, da je oblast uvedla blazne popuste na vrtec, ki so jih lahko koristili le tisti, ki so pohiteli...
Na predvečer prvega šolskega dne sem zvečer vseeno šla preverit, če ima fant vse pripravljeno tako kot je treba. Punci nista razočarali, saj je bilo vse - tako kot je treba. Zvezki so bili opremljeni z nalepkami, na vseh rečeh, lepilu, plastelinu, celo na vsaki barvici in flomastru so bile kratice imena in priimka. Nič ni manjkalo. Fant je bil pripravljen. Navdušen. Zaspal je šele ob enajstih zvečer. Sam, v svoji postelji. Izpolnil je obljubo, da bo s prvim šolskim dneh zaspal v svoji postelji sam. Samo pravljica za lahko noč, potem pa lahko noč. Tudi nocoj se je to ponovilo - ob devetih zvečer :o. Do včeraj je namreč vedno zaspal na kavču ali v mamini postelji,...

Danes je bila igrica, pevski zborček, govori, prijatelji, ki jih ni videl že veliko časa, nova učiteljica in torta, sok in kava za starše. Ko sta prišli punci domov sta mu vse prebrskali... in mu povedali, da je bil njun Švigazajček definitivno večji car kot njegova mini maskota, iz njegovih popularnih delovnih zvezkov generacije nula sedem.

Naj živi domovina in konec šole!

Danes je 25. junij in praznik. Praznik, ki ga današnja mladina proslavlja kot konec šole, njihovi starši pa dobimo za "nagrado" še dneva prost dan v službi. Kako se točno imenuje današnji praznik malokdo ve,... se pa vseh teh praznikov hudo napiflajo že v tretjem razredu...
Seveda se še kako spomnim tistih študentskih dni leta 1991, vendar danes ta dan še vedno ni tako velik praznik kot v starih časih naš 29. november. Šolska mladina praznika sploh ne praznuje, nobene proslave, domovinskih pesmic ipd,..In prav hecno je, da je enako tudi z drugim največji državnim praznikom, tistim takoj po božiču,.. saj so spet bolj glavne počitnice in vse ostalo.

Sedmaki so že sredi šolskega leta pri pouku Državljanska vzgoja, družba in etika pisali o domovini. Podobno kot mi v svojih časih. In ker je danes praznik, Dan državnosti, ki vedno pomeni tudi konec šole sem danes v "čast Domovini in mulariji za konec šolskega leta"  iz šolskega glasila prepisala njihove misli o domovini. Vem, da je bil razrednik nad njihovimi mislimi navdušen, presenečen in ponosen. Tudi jaz.
 

Nikoli nisem razmišljala o svoji domovini, dokler nisem dobila naloge pri DDE. Zdaj sem šele pomislila, da sem Slovenka in da živim v tej majhni državici. Slovenija je po velikosti res majhna, a po srcu je velika.

Zdi se mi, da kar dobro poznam to državo. Politično te države ne poznam dobro. Saj veste, da mladih politika ne zanima preveč. Pri navodilih smo zapisali vprašanje, kaj bi spremenili v svoji državi. No, jaz bi spremenila samo politično oblast. 
Katarina

Imam 12 let in bom iskreno povedala, kaj mi je v Sloveniji všeč in kaj me moti.

Na svojo državo sem ponosna. Imam pa srečo, da ne razumem politike, ker jo moja družina vedno opravlja in govori, da smo v tem slabi. Moti me tudi, da nekateri ljudje nimajo doma. Za te ljudi bi lahko poskrbeli tako, da bi v vsaki občini naredili večstanovanjsko hišo, kjer bi lahko spali. Državljani bi imeli lahko boljši odnos do bolnih in invalidnih ljudi in jim pomagali.

V Sloveniji mi je všeč čista narava. Takšnega okolja ne moreš dobiti v kakšni drugi državi. Srečo imamo, ker živimo v miru in lahko prosti čas varno preživimo v naravi.

Lara

Kot otrok imam svoje pravice: lahko izražam svoje mnenje in misli, imam pravico do zdravstvene oskrbe in šolanja, potovanja in igranja. Z vsem tem sem zadovoljen, zato ne bi spremenil nič, saj imam vse, kar potrebujem.

Spoštljiv sem tudi do svojega jezika, čeprav je za učenje zelo težak. Sem zelo domoljuben človek. Vendar svoje domovine ne poznam, kot bi si jo želel. Svojo državo imam zelo rad in nikjer drugje si ne bi želel živeti.

Rok

Slovenijo imam rada. Je majhna, a dobra država. Sicer so politiki zanič, a jo kar dobro vodijo. Slovenija mi pomeni mirno in varno življenje. Smo samostojni, zato nam nihče nič ne more. Slovenščina je lep jezik, samo zelo zapleten.

Prepoznavni smo tudi po obliki te majcene državice. Ima obliko kokoši. Če bomo dobro vodili državo, se učili in pridno delali, se nam obeta lepa prihodnost.

Meni je ta "kura" všeč in rada jo imam. 
Tinkara

V Sloveniji mi je všeč morje, čeprav ga ni veliko, raznolikost pokrajine, čiste reke (še posebej v naših krajih), prostrani gozdovi in oblika kokoši.

Ni mi všeč, da nimamo nobenega otoka, da se šola začne že ob osmih, da je veliko ljudi brez dela, da ni več vlaka iz Kobarida do Čedada in da ni kolesarske steze do Nadiže. Najmanj pa mi je všeč Damjan Murko.

Mija

Ko sem prišel v Slovenijo, sem se zavedal, da bom moral govoriti z drugim jezikom in da bom z njim imel težave. Prvo leto je bilo hudo, še posebej prva dva meseca, ker sem težko razumel, kaj učiteljica govori.

Občutek, da ne veš, kaj o tebi govorijo, ali da ne moreš nikomur ničesar povedati, je zelo slab. Počutiš se izrinjen iz družbe. Kmalu sem začel razumeti posamezne besede in stavke. Vsakič, ko sem prišel domov, sem mislil na svojo domovino in materni jezik.

Denis