Mini torbice - miške v kiklcah

Male torbice, ki na malih punčkah postanejo čisto prav velike, mamam pa pašejo na poseben način.
Znotraj podložene z rožcami in ptički.
Za majske sprehode. Malo po soncu, malo po lužah. 

V velikonočni teden

Ves marec in april je naša družba ročnih del pridno napredovala v izdelavi pirhov, piščančkov, zajcev in košaric. Navdušena in presenečana sem nad vsemi ženskami, ki so bile kos novim izzivom v pletenju in kvačkanju. Sedaj večina popolnoma obvlada - zavoj in obrat, tako na desni kot na levi strani. Zajčkov gobec pač ni kar tako, od muh.

Končujemo našo sezono, ki traja od prvih pravih jesenskih dni v oktobru do pomladnih dni, do velike noči. Sedaj bo čas za druge reči, za rožce, vrt, za velikonočno potico.
Na koncu smo pripravile mini interno razstavco za en tak foto shooting. Pehar pirhov smo podarile ravnateljici in županu. V velikem razredu osnovne šole nam je tako prijetno, domače, rade smo prav tu.

Nastala je luškana razstavca, ki jo skupaj z vsemi našimi -  Nitkami -  delim naprej.

Želim vam lep začetek tedna, lepe velike dneve ob koncu tedna in Veliko noč.

Danes o srcu

Kdo je že rekel "Srce je kos mesa"?

Srce je mišica, velika kot pest.

Srce utripa. Poganja kri po žilah.

Srce hrepeni,

srce gori, 

srce ledeni, 

srce krvavi in boli, 

poči od žalosti.

Srce tudi ukradejo, ga strejo, zlomijo.

In včasih skače od sreče. 

Samo zaradi srca je neka roža imenitnejša od drugih. 

Ker jo zalivaš in skrbiš zanjo bolj kot za druge.

Tako kot je za svojo vrtnico skrbel Mali Princ, ki pravi:

"Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno."

Zato srce ni le kos mesa. 

Danes zagotovo ne.

Naj bo današnja valentinova nedelja polna srčnosti!

Moje pleteno srce in zgornje voščilo pošiljam tudi  na Valentinovo Craftalnico.

Zajčja dvojčka pod koutrčkom

Se spomnite modrih zajčkov? Eden modri zajček je ostal sam v moji delovni peresnici, med kvačkami, pletilkami in vanj je bila nabodena celo šivanka za volno :o.
Ko sem naletela na mehko rozasto volno v zelo majhnem malem klopku sem se domislila, da  je volne ravno prav za zajčico - dojenčico.
Ravno takrat je Tamali prinesel vabilo na praznovanje rojstnega dne sestrice njegovega najboljšega prijatelja, sošolca in domislica o rozasti dojenčici, je bila prav simpatična. Kasneje sem ju združila v parček, parček dvojčkov in sešila še posteljno garnituro v mini patchwork odejici, pouštrčku in mehkem štrmacu.
Več kot ljubko darilce, ki je nastalo tako spontano, se sproti sestavljalo in dopolnjevalo.
 "Kjut", sta rekli tudi punci. To je bilo dober znak, da bo darilce OK. Seveda je bilo res.

Dojenčkasti zajčki in lisičke

Nadaljevanje živalskih zgodb iz peresnic. V posrečenih lisičkasto zajčkastih variantah. Pravzaprav,  v malih, dojenčkastih verzijah. Najprej je nastal sivi zajček, ki ga je Tamala takoj pripela na svojo skavtsko rutko. Poleti je spoznala nove skavtske prijateje, ki jim je bil baby bunny tako zelo všeč. Ena si je zaželela modrega zajčka. Razmišljala sem zakaj modri in sem se spomnila slikanice Modrega zajca Ele Peroci.

Zajci in lisice gredo letos pač skupaj. Zato sem se lotila še čisto male mini lisičke, ročno sešite iz filca. Zelo mini. Zelo baby.

 

za prav posebej ljube reči

izbor blaga, kroj, ideja, napis  -  od Tavelike hčere. 

Dodala sem še pouštrček sivke. 

Za cimro, za njen rojstni dan.

moje beležnice

Vedno, ko grem sama po nakupih zavijem v boljšo knjigarno, papirnico. Zatavam med knjigami in na koncu zaidem med male beležnice. To so moje male stvarce, ki se jim ne morem upreti in jih običajno vedno kupim. Najlepše. Majhne. Kar tako, ker jih moram imeti in vem, da jih ne rabim ;).
Običajno jih kasneje pokradeta hčeri, zase ali za rojstne dneve prijateljic. Ker so lepe. Lušne. Kjut.

Pirhi in piščančki

Diana mi je poslala medklic - o barvanju pirhov s svilo. Nisem še slišala. Bom raziskala  - drugo leto.

Kako smo letos barvali pirhe? 

Veste  kaj vam povem? Ga ni pred veliko količino čebulnih olupkov, v katerih kuhate jajca, tako kot običajno to vedno počnem.
Letos sem kupila "komplet magic" - da bo imel Mali še posebno veselje in bo on opravil glavnino vsega ustvarjanja. Ma kaki. Ko sem barvilu dodala kis po novodilih, je samo bežal,...saj mu je vse skupaj tako grozno smrdelo, da res ni mogel biti blizu, tudi če je dihal skozi usta (in prav glede kisa je tako občutljiv, da mu moramo solato postaviti na drug konec mize...). Po vrhu vsega sem zraven pekla še kruh in potico,... in sem jajca pustila preveč časa namakat, da se je začela njihova jajčna lupina kar nekam čudno mehčati in topiti.
Tamala je prišla od skavtov še vsa "pirhasto navdahnjena", saj so pobarvali 40 pirhov in bo imela še cel teden zeleno za nohti. Dokončala je delo z magic barvami in flomastrom, ki to barvo raztopi in razbarva do barve jajčne lupine. Eh, lari fari.

Sem pa zato toliko bolj zadovoljna s simpatičnimi piščančki, ki sem jih našla tukaj, pri Lucy.

Naredila sem jih pet, nekaj že podarila najmlajšim. Eden ostaja in Tamalemu sem rekla, da ga lahko podari svoji najboljši punci. "Ma mama no,.. dej,.." in me pogleda izpod čela, ko ponovi isto frazo in pogled, kot ga vidi pri starejših sestrah. :)

Lepo velikonočno praznično nedeljo vam želim. 

Pomladne ptice

Zanima me koliko ptic bo letos naredilo gnezda na našem vrtu in pod streho.
Spomnim se leta, ko smo čuvali gnezdo kosovke v živi meji, ko je drug parček naredil gnezdo v dolgi košati bršljanki in kako srečni smo bili, ko so vsi štirje ptički poleteli iz gnezda na slemenu pod streho.
Ni bilo vedno tako. Mnogokrat  smo našli razbita jajca ali pa so mladički padli iz gnezda. Enkrat direktno v gobec mlademu mačkonu, ki ga je prinesel v hišo, kjer je potem še nekaj časa letal in iskal izhod v sili. 

V mislih na ptičke v krošnjah dreves sem spletla tega ptička, ki ga prijavljam na izziv v Craftalnico, kjer je tokratna tema tudi za pomladne ptice: Krila.

Blazinice s piro in sivko

Pogrešamo našo Đulko in vse naše mačkone, ki bi se v zimskih mesecih z nami čohali, ko bi skupaj na veliko preležavali na kavču.

Najprej sem sešila male dišeče pouštrčke. 

Potem sem sešila malo večje, z več pire, a še vedno sivkasto dišeče. 

Za božat in mečkat. 

In za se malo potolažit.

Pouštrčki

Pouštrčki - blazinice, napolnjene s sivko in pirinimi luščinami. Pirine luščine dražijo sivkine cvetove, ki tako še raje lepo zadišijo. Blazinica ravno prav paše med dlani, ko med njimi zašumijo sipke luščine in zadiši sivka.
Pouštrčki niso namenjeni perilu in oblačilom v omarah, ampak so takšne male cartkaste dišeče igračke, ki jo imamo lahko v vrečki s pletenjem, ko se roke naveličajo desnih in levih zank. Punce jih imajo v žepih šolskih torb, mame tudi v torbicah in plaščih in še raje zraven ekrana v službi.

Z njimi bi se lahko igrali tudi spomin, pravi Tamali. 

Zelo fotogenične, za darilca, v najlepših koščkih blaga.

 

V blazinicah je sivka "iz panonskega morja", od Olpunce, ki me je v teh dneh razveselila s svojo čestitko s čudovitim besedilom, zagotovo unikatnim in samo njenim. Hvala. 

Pouštrčke prijavljam na zadnji izziv v Craftalnici.