29. 03. 17

Lanena beige

Kos lanenega blaga z belimi potiskanimi krogi.
Natur varianta.
S sončki znotraj.
Za punce ki obožujejo izključno natur barve. Nevpadljivo, enostavno, naravno, beige.

DSC_1928


DSC_1930


DSC_1929

28. 03. 17

Spomladanske poti

O sladici še nisem pisala, o postni zavezi in njenih poteh, pa vsak dan. Sedaj končno obvladam bluetooth snemanje fotografij iz telefona in ne sitnarim več mularije na pomoč.
Dnevniška objava "Od pepelnice do velike noči" je že več kot na polovici, kar dobro mi gre in sedaj ko je dan še daljši je toliko lažje. Vreme je pa tako naklonjeno, da je kaj.

Ta vikend vam obljubil še eno pravo presno sladico. Eno sem že pripravila pa se je totalno svižila in sem pojedla le poden tortice ostalo pa zavrgla - totalna polomija.
Ponovim - ta vikend in vam še predstavim še eno moje vegansko nedeljsko kosilo.


27. 03. 17

Peresnica v belem

Ko sem videle socvetja, ki jih je narisala Tavelika hčera, sem se spomnila, da imam tudi takšno poslikano blago, v prav takšnih in drugih socvetjih. V belo črnem.

DSC_1937


DSC_1936

26. 03. 17

Peresnica po načrtu mer in slike

Tavelika punca mi je točno določila mere in narisala še slikco, ki naj bo na peresnici.  Pravi izziv.

Toaletka v vijoličastem tapetniškem blagu z vezeno slikco.

DSC_1935


DSC_1932


DSC_1931

25. 03. 17

Toaletka iz tapetniškega blaga

Zunanjost je iz lepega tapetniškega blaga v rjavih tonih, ki sem ga že dolgo nazaj kupila na enem od sejmov, notranjost je v finem blagu, svili, ostanka zelo finega oblačila, ki sem ga enkrat dobila v medsebojni izmenjavi blaga.
Dodala sem zadrgo z novim zlatim ključkom, ki se prijazno obarča v vse smeri. Zelo mi je všeč.

DSC_1942

DSC_1939

DSC_1938

24. 03. 17

Peresnice še naprej

Peresnice, ki so lahko tudi toaletke za v torbico ali za v ruksak (na špage)
V iskanju mere, slikca, zgodbe.
Vsaka s svojo -  zgodbo, rožco, figuro, barvno nianso.

se nadaljuje.
DSC_1949

19. 03. 17

peresnici

za šolo, za najboljše flomastre in barvne svinčnike.
Za punce.
Po njihovih željah.
Po izrecnih merah. Dolžina, širina, poden.
Prototipi.
Blizu optimalne mere.

DSC_1868


DSC_1865


DSC_1863

15. 03. 17

Dvojna peresnica

Fantova dvojna peresnica z lisico in zajcem  izpred dveh let je pač izgubila svoj čar. Lisico je fant porisal, peresnici se je po vrhu pokvaril še eden od kaveljčkov pri zadrgi.
Želel in prosil je, da mu sešijem novo, ampak popolnoma enako kot je bila ta. To pomeni dvojna - z dvema zadrgama, eno bolj globoka za barvice, druga manj globoka za ta glavna pisala. Poleg tega je želel - obvezno - še tretji manjši žep za drobnarije, pumpico in najboljšo radirko.
Blago je izbral sam - "čimbolj črna in ne močnih barv" - zadrge pa sem izbrala ta močne, z dolgim ključem, ki se obrača v vse smeri.

DSC_1850


DSC_1851


DSC_1853



14. 03. 17

Ponovno na Kaninu

Ooo, koliko let nas ni bilo na Kaninu.
Leta 2013 sem v smučarskih razgledih pisala o tem kako smučišče žalostno sameva.
Minila so 4 leta. V tem času smo se šele začeli dobro zavedati, kaj bi domačini z nesrečo in neobratovanjem, propadom Kanina skoraj izgubili. To je pač naše najbližje smučišče, na katerem se vedno srečamo domačini, smučišče, ki bo vedno naše, kjer se vedno počutimo tako domače. Saj je lepo tudi v tujini, ampak razgledi po naših hribih, do Krna, Triglava, morja, so res nekaj privinskega, lahko berete tudi nostalgičnega, lokal patriotskega,.. priznam.  Lepo so uredili in obnovili smučišče, restavracijo. Gondola pelje malo počasneje kot v starih časih, a vse skupaj ni odveč, nasprotno - paše. Zjutraj ta čas poješ še en pozen zajtrk, za nazaj grede pa imaš super popoldanski spanec.
Danes je bilo nad 2000 metrov še prav precej zimsko. Okrog ničle, sončno, občasno s prosojno visoko oblačnostjo. Le v nižjih višinah, na vstopu v Sella Neveo je zavel pomladanski zrak in tam je bil tudi sneg pač polentast.
Nasmučala sva se kot že dolgo ne. Pravi športni dan, brez mularije. Sicer pa je bilo kar precej živahno, mislila sem namreč, da bo še manj ljudi. Bilo je kar nekaj turistov, Hrvatov, Čehov, tudi sosedov iz Avstrijske Koroške. Seveda pa ni bilo nobene gužve in smučanje po tako praznih progah je prava uživancija.  Dopoldne sva smučala na naši strani, popoldan v Sella Nevei.
Čudovit smučarski dan.









12. 03. 17

O pticah in goseh

Na Gregorjevo,
ptički še kako lepo pojejo,
ptički se ženijo.
Tudi gosi spadajo med ptice.
Letijo v jatah.
V posebnem vrstnem redu.
Leteče gosi.
Flying geese.

Tudi one se ženijo.

DSC_1849

9. 03. 17

Kot vetrnica, kot kalejdoskop

Čas teče.
Se sestavlja. Tudi ustavlja.
Se vrti, suka, obrača.
Kot vetrnica.
Kot kalejdoskop.

DSC_1846 
Moj novi patchwork blok v čisto novi tehniki - paper piecing.

7. 03. 17

O postu, zavezi in zapisih

Če ne bi imela zaveze, bi se danes ne zbrcala s kavča v katerega sem se zavlekla takoj ko sem prišla iz službe. Ker pa ženske mesečne tegobe niso nobena višja sila, sem se le odpravila na svoj dnevni polurni špancir, miganje.
V času posta, v času pomladi, ki je tu,  sem sklenila zavezo: Vsak dan bom vsaj pol ure migala, šla na zrak, prehodila krajšo pot. Verjemite mi, da sem pozimi več vikendov zapovrstjo preživela tako, da nisem niti nosu pomolila iz hiše, čez teden pa je bilo za kakšen sprehod še manj želje in volje in na drugi strani veliko izgovorov o temi, mrazu in še kaj. 
Za motivacijo in spomin v posebni objavi beležim ta čas v  posebni objavi - Od pepelnice do velike noči. Začasno sem jo prilepila v predstavljeni objavi, ki jo najdete tukaj - desno na blogu. Vse fotografije so narejnee s telefonom, s katerim bom beležila sliko in kratko besedo, vsak dan.

In še malo o pravem postu. Začasno sem postala veganka. Jem vse razen živil in produktov živalskega izvora. To pa na kratko pomeni, da jem kruh, polento, riž, krompir, sadje in zelenjavo. To pomeni da seveda ne jem mesa, niti ne mleka, jogurtov, masla, sira  pa tudi ne jajc - kar seveda pomeni, da je to preživetje brez mnogih sladic. Jem pa zato več oreškov, suhega sadja in črno močno pravo čokolado.
O kulinaričnem delu pišem še kaj. Tudi o kakšni sladici.



6. 03. 17

Mini torbica - mali medo

Pa še ena mini torbica, tokrat za fantka. Ta lahko postane tudi posteljca ali ruksak za njegovega ljubega malega pliškota, s katerim gresta skupaj spat.
DSC_1718


DSC_1720

5. 03. 17

mini torbica - miška

Rada šivam in ustvarjam za najmlajše. Za punčke, čisto nove male dojenčke, ljubke male otroške reči.  Mini torbice imajo otroci radi. Starši jih najprej uporabijo za drobne reči, cepilno knjižico in zdravilca,... Kasnje je boršica čisto njihova, za sladke male reči in njihove male zaklade, risbice in kinder figurce.
Mišk imam še kar nekaj, saj jih navadno šivam v druščinah. V raznoraznih oblekcah, z igračkami in z mašnjicami. Tudi druge čakajo na mojo dobro voljo, da jih sestavim skupaj in jim prišijem še drobne gumbe, da oživijo.

DSC_1721


DSC_1724



DSC_1726



DSC_1722

3. 03. 17

Torba v barvi črne in vinsko rdeče

Moja draga prijateljica rada nosi moje torbice. To je že moja-njena tretja. Zaželela si jo je v barvi črne in vinsko rdeče, v barvi refoška pravim jaz.
Ker ji je prejšni model tako zelo komforten in fajn, je nastala nova kar v istem modelu. Žepek za mobi in velik žep na drugi strani za note, znotraj pa dovolj prostora za sadje in flašo vode, pravi. Za rojstni dan, za naprej in za nazaj, pa še za božič zraven,...  ker zamujam na veliko.

DSC_1428


DSC_1432


DSC_1434


DSC_1429


DSC_1425