29. 6. 23

v maju in juniju

Tam nekje od prvomajskih praznikov do danes -  ob krajnem zaključku meseca junija,  se nisem oglašala in beležila časa. V bistvu ni pravega razloga za to luknjo, niti opravičila ali izgovora. V hitrosti najdaljših svetlih dnevov časa, prijaznega in ne preveročega poletja z nekaj več nevihtami in prikupnih svežih poletnih jutrih in večerih, drvimo v vrhunce poletnega časa leta -  v julij in avgust. 

V tem času se je zgodilo veliko reči, ki jih bom poskušala memorirati po fotografijah, ki so ostale v telefonu in nekaj nepozabnih spominih.

Pomnila bom obisk in kratek izlet do Ljubljane, ko sva se srečala v mestu skupaj z vsemi otroki,... mogoče je bil to eden zadnjih roditeljskih sestankov, ne spomnim se.  Po dolgem času smo se vsi našli skupaj na kupu in šli skupaj na kosilo, popili kavo ob pogledu na reko v centru mesta.

Ob prvomajskih praznikih sva šla na morje. Crikvenica je lepo mestece ob morju. Nastavljala sva se sončnim žarkom na plaži, kolesarila v hrib, od koder ne bom pozabila lepega razgleda na Reko in celoten Kvarner. Most na Krk se je svetil v svetlobi, ki ga je povzorčal pol dež in pol sonce.

Najmlajša nečakinja je praznovala rojstni dan in že pred časom sem jo vprašala, kaj je trenutno najbolj aktualno, kaj bi rada imela. Vem, da je imela obdobja naprimer morskih živali, konjev ipd. No, tokrat sem naletela na ptiče - za rojstni dan bi želela nekaj - ptičastega, ptiči so sedaj namreč najbolj popularni. Uf, in sem našla načrt in seštrikala kolekcijo - baje - avstralskih ptičev. 

Majski dogodek meseca je bilo gotovo tudi tradicionalno druženje treh punc letnika 2001, s katerimi že od ranih otroških dni spremljamo evrovizijski dogodek. Veselilo me je, ko sem dobila novico, da ima ena že zrihtan dopust v službi, drugi dve pa zagotovo prideta iz Ljubljane domov. Nakupila sem pijače, čipsa in podobno, navijali smo in imele stavno listo,... kot pred mnogimi leti, ko so bile stare 10 let oz. od takrat ko je zmagal Alexander Rybak in je mojo hčero tako očaral.

V naši družini se vse vrti okrog skavtov. Veliko se tudi pričkajo okrog tega, ko voditeljicam ne gre vse po načrtu in ni vse zrihtano tako kot je treba. Praznovali so okroglo dvajseto obletnico. Punci letos zaključujeta voditeljstvo in veliki življenski skavtski angažma. Še domači tabor in vseprimorski tabor Marmeljade sfiniširata, pa bo. Na drugi strani sine odšteva dneve do svojega življenskega skavtskega dogodka. Vesela in zadovljna sem, da smo ven iz pandemije, da ni več prevelikih skrbi zaradi omejitev in je vse spet normalno. Dve leti so se taborniki in skavti skupno pripravljali na dogodek skavtskega življenja, na nekakšno olimpijado svetovnega skavtstva, ki se jo bodo po dolgih letih omejitev udeležili na drugem koncu sveta. Držimo pesti, da bo vse do konca šlo gladko in srečno. 

V maju cvetijo vrtnice in rojstni dnevi se tedensko izmenjujejo. Čas nebesnega znamenja dvojčkov. V naši familiji v tem času praznuje vsak teden eden. 

Ogledala sem si razstavo Rembrandta v narodni galeriji v Ljubljani. Grafike velikega umetnika in življenje v Asterdamu.

Galerija fotografij na telefonu  je seveda polna vse naše mačkarije. Prevladujejo. Tamala hčera večkrat na familjarni čvek napiše - "hočem slikce mačkov". In ji moramo dokumentirat in poslat njihovo trenutno stanje. Dobro se držijo. Tamala ljubljančanka je pred kratkim doživela incident, ko se je za dve noči, več kot 48 ur zaprla in zaklenila v klet.  Karl ostaja največji car lenobe in preležavanja, Dosika je pa sploh prikupna mačka, ki čilira na skrajnem robu nadstreška, balkonske ograje, stebra ob cesti.

Naš dijak je z odliko zaključil prvi letnik. Zadovoljen je, starši še bolj. Uživa v Ljubljani in si ne predstavlja, da bi se kako drugače odločil. Starejši punci se študentsko življenje obrača s svetlobno hitrostjo hitro, preveša se v zaključno fazo, k novim odločitvam, za nove izzive. Še vedno veliko bere, piše in piše, prevaja. Tamala je imela ne dolgo nazaj izpit iz eksotov,.. ker vse ostalo so vse naše ljube živali naokrog.... iz vseh naših planin, do domačih ljubljenčkov po domačih hišah.

Toliko o tem času, v kratki reportaži dogodkov, ko je na blogu zazevala luknja. Obljubim, da bom v prihodnje kaj več tu.