Od prvega do drugega meseca

Avokado je zašibal visoko v zrak. Z vedno več svetlobe mu gre bolje in bolje. Medtem smo prešteli že čas skoraj meseca dni. V tem času se je vrnila hči iz Portugalske a kmalu ponovno za teden dni krenila na jug, od koder pošilja v glavnem fotke najboljših pic.

Sešila sem nekaj prijemalk. Heksagone, ki jih v vzorce in rože spravljam kje na dopustu, sem sešila v takšna mala darila. Všeč mi je takšno počasno ročno prešivanje. Kar nekako meditativno deluje.

Na enak način se v počasnem, pozornem koraku premikajo zimski dnevi v konec letnega časa.

V tem času smo šli dvakrat na smučanje in ujeli lepe, sončne, dneve, tiste najbolj mrzle pa  raje kar izpustili. Kanin-Sella Nevea in Trbiž-Višarje so tako blizu pri roki, da lahko dneve izberem sproti,  utečem iz rutine dneva in gužve v službi.

 

 

Patchwork blazina in čokoladne ladjice

Patchwork blazina o kateri je bilo govora včeraj, iz ene in druge strani. Sedaj se nahaja v Ljubljani na stolu v sobici dijaškega doma. Udobna je, pravi.

 Ob 15.32 sem dobila sms - " ja jdu bi CHOCAPIC in ne nesquik". Tako se sine heca z mano. Prejšni teden je bilo isto naročilo in sem kupila napačno škatlo kroglic namesto čokapik ladjic. Kupila sem mu še eno dodatno škatlo za v Ljubljano, da se ga bo kaj kmalu prenajedel in bom dobila kakšno drugačno sporočilo glede želja prehrane ob vrnitvi domov.  Jutri sva že dogovorjena, da mu ustrežem z najboljšo lazanjo , ko se tudi pred drugimi pohvali, da je "mamin pastičo" najboljši, celo boljši od noninega.

V jesen!

V mir jeseni rinemo. Po tem, ko je zadnja fronta nalivov razmočila travnike in gozdove. Ti so že ob začetku meseca ob prvem večjem dežju začeli nenavadno zeleneti, kot da bi narava doživljala novo pomlad svojega življenskega ciklusa. Danes sem šla skozi gozd in v njem je dišalo po gobah. Povsod so bile, take in drugačne, najbrž nič kaj koristne, za katerimi se vsak dan redno in čedno grebejo najbolj  vneti gobarji. Nimam pretirano rada gob, kot začimba in okus so mi dovolj. 

Doma sva sama. Čudno je. Sodelavka mi je rekla, da je to sindrom praznega gnezda. Prvič sem slišala za to in če obstaja besedna zveza, potem je že nekaj na tem. Ena hčera študira en semester v tujini, druga vandra naokrog, sine je v dijaškem domu največjega mesta. Hiša je prazna. Naše mačkovje je tako v večini. Skoraj glavno besedo pri hiši imajo sedaj, ko se v času hladnih večerov in juter več zadržujejo doma. Najmljaša ljubljanska gospodična mačka z originalnim imenom v dolgi obliki Kleopatra je dobila novo patchwork odejico. Vedno si najde prostor v jami med blazinami na kavču in ta prostor je začela ponovno bolj na veliko koristiti, treba je bilo najti rešitev.

V poznih večerih rada šivam. Patchwork je posebna meditacija, ki terja drugačno pozornost kot šivanje česa drugega. Zbiram barve tega časa. Sine mi je naročil, da mu sešijem blazino za na običajen lesen šolski stol v dijaški sobi. Z vsem veseljem sem se lotila dela. Želela sem, da mi popolno uspe. Ko smo imeli prvi roditeljski sestanek na novi šoli, sva mu dostavila najkvalitetnejši posteljni nadvložek pri hiši in to mojo patchwork blazino. Rekla sem mu, da je sešita z veliko ljubezni. "Vem, vem" je rekel.

Jutri je petek, vrača se. Zmenjena sva, da mi do štirih proč pove, kaj bi rad jedel, kaj mu kupim,.. vse ustrežem, to ve. En teden je bil to le premium čokoladni sladoled, drugič čokapik. Na pol se heca z mano, ko pričakujem konkretno večerjo. Prav zanima me, kaj si bo izmislil jutri. Povem jutri.

Prešita odeja - krpanka - v barvah sonca in morja, kot vajenica

Ta prešita odeja je sestavljena iz ostankov rumenih in modrih kosov blaga. Vse ostanke, ki mi ostanejo od šivanj ne zavržem, kasneje jih sortiram po barvah in ko se jih nabere dovolj in je inspiracija prava se projekt prične. Velikokrat so ostanki tudi iz reciklaže starih oblačil, ki mi jih mnogi sorodniki podarijo, saj vedo, da takšne kose oblačil vedno zapeljem v nov življenski krog. (če jih ne pokradeta hčeri, ki prisegata na trajnostno modo in vintage oblačila.)

Želela sem narediti izdelek, ki bo vajenica za prešivanje, zato se z oblikami nisem pretirano ukvarjala in temu nisem namenila načrta, ampak je zgodba sproti nastajala v moji glavi. Vzorci so v pretežni meri popolnoma naključni - v t.i. crazy -nori tehniki. Sestavljena je iz 24 kvadratov in še trakom naokrog, da sem dobila ustrezno velikost. Prešita je v tehniki free motion quilting (nekako prevedeno  - prostoročnega prešivanja), ki sem se jo učila šivati s šivalnim strojem  - s posebno tačko, ki je namenjena izključno za to. Ko sem zamenjala šivanko za prav posebno šivanko za prešivanje (quilting) je šlo vse skupaj dosti lažje, šivi so bili lepši in cvirn se ni trgal. Za več podrobnosti lahko na youtubu poiščete veliko videoposnetkov kako gre free motion quilting in kaj je to crazy patchwork tehnika.

Vmes v sendviču odeje je tanka bombažna medvloga, ki se je za tovrstno prešivanje izkazala ravno prav debela in hvaležna, da je končni izdelek prijeten. Ko je izdelek  prešit, dobi črvsto in trdno strukturo in je kot nalašč za na kavč, da na njem sedim v teh vročih dnevih, ko se vsi drugi materiali sedežnega pohištva pretopli in na goli koži manj prijetni kot bombaž.

Sonce in vse vode

 v rumenih, sončnih barvah, iskajoč vodo in ohladitev, je danes ta svet. 

Kočujem patchwork prevleko za kavč. V poletnih barvah, sončni rumeni, spominjajoč na vodo in morje, kakšno uvelo vrtnico ali jadro na morju,.. na vse to me spominjajo bloki v patchwork moderni crazy tehniki.

Imam nekaj dni dopusta, poletno navdihajočega, domačega, z nič preveč plani naokrog. Pa vendar bi si rada zapomnila te dni.

Včeraj sem bila prvič na Nadiži. Proti večeru, ko so ostali zapuščali bazene, ki vidno izgubljajo vodo sva se odpravila. V koritih je vode dovolj. Prijetnih in toplih 23 stopinj so rekli domačini, da je. Zaplavam in se potopim z dolgim vdihom. Idilično.

Idila, današnja beseda dneva v spletnih besedle aplikaciji.  Iz SSKJ -

mirno, zadovoljno življenje, navadno povezano z naravo:

stanje v naravi, ki izraža mir, ubranost:

 Ubrano naprej v poletne vrhunce. Med soncem in vodo bomo.

Patchwork pomladne veternice

Moj ustvarjalni kotiček na robu kavča je dobil novo podobo. Že nekaj časa nazaj je, ko sem smreke in zvezde v rdeče zelenem, zamenjala v pomladanske oblike in barve. 

Zunaj je danes še kar mraz, sibirski mraz se je spustil nad naše kraje v začetku marca, mrzlo piha, a sonce daje drugačno podobo časa, ki se mu dnevi tako občutno daljšajo. Tudi v mojem punktu na kavču naj se začuti drugačno vzdušnje v barvah pomladnega časa,... tudi štrikarske volne bom kmalu zamenjala za bombaž. 

Patchwork odeja - podloga za na kavč je sestavljena iz ostankov bombažnih koškov. Ti so bili res majhni, nabrani v eni vreči ostankov. Pripravila in urezala sem jih za dokaj enostven blok, katerega navodila sem našla na yutubu, nekje pod nazivom pomladanskega navdiha -  "spring quilt".

 

Pisana otroška krpanka iz ostankov

Spomin na šivanje prešite odeje iz časov poletnih dni.  Nastala je iz ostankov otroških prevlek, starejših otroških pižam in rjuh, tudi predpasnik s srčki je bil zraven. Odejo sem prešivala z vozlički, saj je ta tehnika dovolj enostavna in varna, če se uporabi debelejše polnilo, odeja pa je tako lepo puhasta.

Baby odeja krpanka za punčko

Iz ostankov blaga, iz kvadratov, zelo rada šivam otroške odejice. Nekako pritiče,.. vsaj pravijo tako, da mora biti otroška baby krpanka ravno iz kvadratov. Vzpostavila sem logičen sistem šivanja po vrstah, ki je dobro funkcioniral, da je vse skupaj šlo hitro in enostavno.

Oh, te otroške baby odejice, tako rada jih šivam in tako vesela sem bila, ko sem izvedela, da je noseča in da je punčka.

 

vaje v prešivanju

Najprej sem imela vaje v prešivanju ostankov direktno na medvlogo - nimam pojma kako bi to prevedla in razložila,... na yutubu lahko poiščete "quilt as you go",.. to mislim. 

Kot medvlogo sem uporabila stare zdelane ikejine prevleke za stole. Ko sem jih oprala, so bile ravno prav stanjšane in koristne kot dobra trpežna medvloga.

Potem sem vadila vijuge s posebno quilting tačko. Tačka za prostoročno prešivanje se ji reče. Eh, ne gre mi še dobro, da bi kaj več rekla. 

 Zaključni rob sem najprej prišila strojno, na drugi strani /hrbtu pa ročno. To mi gre dobro od rok in ročno šivanje roba mi ni tečno in odveč. 

Nastalo je nekaj podlog za vročo posodo, lahko so tudi prijemalke, lahko podstavki za rože.

 

Prešita odeja - krpanka - v kvadratnih medaljonih

Odejo krpanko sem pripravljala in šivala cel minuli mesec februar, morda sem prve kvadrate rezala že v januarju, ne spomnim se natančno. Takoj sem rekla, da bo to odeja za spomin na korona dobo, ki jo preživljamo že celo leto in obletnico beležimo v teh dnevih, ko se še kako natančno spominjamo lanskih dni tega časa. 

V minulih zadnjih objavah sem vam tako malo  - dramatično ;) prikazala kako je odeja nastajala, minuli zadnji vikend februarja, pa je doživela še svoj foto shooting na sončni svetlobi oz. bolj v senci, kjer so slike lepše. Res je, da se na tistih sončnih bolje vidi tehnika prešivanja, zato sem eno tako tudi pustila.  

Objavljam jih kar nekaj, da dobite vtis, kako prešita odeja resnično izgleda.

Priznati moram, tudi sama sem navdušena in zadovoljna, pa tudi ponosna :)

 

 

 

 

 

Šivanje obrobe

Pripravila sem 6 metrov obrobe iz ostankov otroške posteljnine. Narezala sem trakove široke 6 cm in jih diagonalno sešila skupaj, da je obroba bolj nevidno podaljšana, prav tako je manjša debelina pri šivanju, zato vse skupaj lepše izgleda.  Obrobo sem zalikala na polovico in potem zarobila še z obeh strani do zalikane polovice, da je nastal lep všečen trak. 

Obrobo se strojno šiva na licu izdelka. Nekaj več previdnosti in posebne tehnike je potrebno pri šivanju v vogalih. Še največ heca sem imela pri ponovnem priključku obeh koncev trakov, ko sem prišla naokrog vseh 4 vogalov. Tudi tam sem oba konca sešila po diagonali in dokončno prišila trak naokrog.

Sledilo je ročno prišivanje traku na hrbtni strani izdelka. Poseben ritual, veliki finale, ki traja nekaj dlje časa  - a kaj bi to, če to vzamem kot en častni krog zmagovalca :)

 

Prešivanje odeje

Sledi najbolj pomemben, zagotovo tudi najbolj ključen in dokaj zahteven del procesa. To je prešivanje. V tem res nisem izurnjena, zato sem  izbrala sem načrt, kjer gre prešivaje naravnost in ga ni preveč. Na blago sem s kemičnim svinčnikom Frixion narisala črte po katerih bom šivala. Ti kemični svinčniki so res super, saj pisava izgine, ko blago vroče prelikamo. Te raje uporabljam kot krede ali flomastre, ki izginejo z vodo, ali druge krojaške izginjajoče flomastre, ki so po vrhu mnogo dražji. 

Sin mi je pomagal, ko sem na tleh najprej pogrnila bombažen kos za hrbtno stran odeje, nanjo sva položila bombažno medvlogo in potem nanjo  krpanko. Oba spodnja dela - medvloga in podloga morajo biti vsaj 5 cm naokrog večji od krpanke. Takšen sendvič sva na gosto pripela s posebnimi t.i. quilting varnostnimi sponkami, ki so ukrivljene in se z njimi pod šivalnim strojem lažje in enostavno prešiva. Odejo sem zvila z ene in druge strani, saj je vedno potrebno začeti prešivati na sredini. Za prešivanje si je potrebno vzeti čas, imeti dobršno mero potrpljenja in biti dobre volje.

Počasi a hkrati dovolj hitro (ker sem bila tudi malo neučanana, priznam) sem prešila vse. Z vročim likalnikom sem odejo prelikala, da so izginile črte in obrezala ostanke medvloge in spodnje osnove, ki je štrlela naokrog.

Sledil je  še zadnji korak - priprava in šivanje obrobe -  kmalu v nadaljevanju.