Poletno (jesenska) čorba v barvah

Nedavno sem bila povabljena k "poletni izmenjavi receptov". Povabilo sem sicer dobila septembra in kuhala poletno. Eh, pa letos je to ob tem vremenu in takem poletju itak vseeno...
Tudi v septembru je na vrtu še veliko paprik, kakšna malancana, paradižniki so nam letos itak počrneli že zgodaj v juliju..., kakorkoli vse to je naprodaj v septembru po zelo dostojnih cenah in zagotovo na razpolago.

Moji swaparski kolegici, sem poslala recept iz glave - c/pejstam direktno iz emaila:

Evo, en hiter recept iz glave. Tako najraje kuham. Po svoje, po občutku, brez merilnih napravic. 
Preizkusila ga bom še sama na svojem blogu, saj tam tudi kuham. Ti pa lahko tudi poskusiš in mi javiš, kako uspe:

Poletna čorba v barvah

Na oljčnem olju prepražimo veliko čebule.
Čorba se najbolje pripravi v voku, gotovo pa uspe tudi v kakšni drugi posodi.
Čebula naj bo sveža, rdeča, najboljša.
Olupimo dva večja malancana, ki ga prerežemo na polovico in potem razrežemo na polkroge čimbolj na tanko.
Solimo.
Dodamo na lističe narezano papriko v 3 barvah in feferone. Vsaj eden od njih naj bo najbolj pekoči.
Sesekljamo velik šop peteršilja,
3 stroke česna v celem kosu in 2 stroka česna, ki ga narežemo na roko na drobno.
Sledijo veliki mesnati, sveži paradižniki. 5 komadov.

Mogoče še malo solimo (po občutku),
dodamo origano,
baziliko (svežo) in
popramo.

Na blagem ognju kuhamo približno eno uro.
 

Zraven čorbe ponudimo friko z jajci, polento, košček sira.

Namesto malancan (ta je boljša) pa lahko čorbo pripravimo tudi z bučkami.

Kot obljubljeno, sem vse skupaj točno po receptu ponovila tudi v živo in seveda tukaj.  Le namesto svežega paradižnika sem vzela konzervo pelati paradižnika. 

Čorbo sama imenujem vse poletne jedi v voku, ki imajo osnovo v poletni zelenjavi. Včasih je to več malancan, včasih so to samo paprike, mnogokrat bučke. Meni je najbolj všeč mrzla in še boljša je dan potem, direktno iz hladilnika.

Lazanja z bučkami in malancani

Sanjate poletje? Sveže bučke in jajčevce nabrane direktno iz vrta?

Tudi pravo poletje bo kmalu spet nazaj. In bučke in malancane na vrtu...za uvod pa bodo ravno tako dobre tiste iz trgovine. 

Potrebujemo: bučke, malancane, sol, poper, olje, oljčno olje, trikotnik parmezana, najboljši možni in razpoložljivi paradižnik, origano, čebula, oblate za lasanjo,  sestavine za bešamel najdete opisane pri običajnem pastiču.
Da ne bo pomote, ali sem vam že povedala, da je lazanja za nas vedno zelenjavne sorte, pastičo pa vedno le iz mesa?

 Bučke in malancane narežemo in nasolimo, da spustijo vodo. (pustimo jih cca 1 - 2 uri)

 Popopramo in pripravimo za peko na žaru.

 Na olju, na žaru popečemo bučke in malancane.

 Iz ene in druge strani. Občasno dodajamo malo olja.

 Na oljčnem olju prepražimo čebulo. Ker nimamo še svežega paradižnika uporabimo naboljšega konzerviranega. Solimo.

 Dodamo veliko origana.

 Pripravimo pekač, ki ga premažemo z maslom in posujemo z drobtinami. Pripravimo goro naribanega parmezana, bučke in malancane na žaru, oblate in bešamel, ki ga pripravimo na opisan način, ki ga najdete tukaj.

 Na dno najprej zlijemo bešamel, potem polžimo plast oblatov, omako in izmenoma bučke in malancane. Posujemo z parmezanom. Druga plast oblatov je položena v nasprotno stran kot prva. Zadnja plast je bešamel + parmezan.

 Pečemo v pečici cca 45 minut pri 200 oz. 180 stopinj. Po občutku in pod nadzorom. Pa dober tek in javite kaj, kako vam je uspelo. 

Hitro kosilo (v marcu)

Pravzaprav ponarejeno kosilo... in zanj ne bom pisala ne sestavin ne postopka. "Ponarejeno" večkrat.  Ker je to kosilo, ki sem ga kuhala na dan sobote. Pravzaprav je to sobotno kosilo predminule sobote. Takrat sva z Dragim presajala vrtnice na bolj sončno mesto in imela veliko opravkov na vrtu. Lahko bi ga kuhala tudi to minulo soboto, ko smo generalno čistili sobo Tamale in sem se končno lotila čiščenja kuhinjskih omaric.

Ponarejeno tudi zato, ker mi je pomladanski regrat nabrala "dobra vila" (beri moja mama), mi ga očistila in oprala :). Ista "dobra vila" je očistila tudi kuhinjsko napo že dan ali dva prej in da se skozi veliko okno v dnevni sobi svet vidi nenavadno lepo, bisto,... :) sem ugotovila istega popoldneva, ko sem na kavču pila kavo. 
Da se vrnem h kosilu, ... to bo torej speedy kosilo,... obrok, ki ga zna skuhat vsak mulc, nekateri pa boste rekli, da to sploh ni kosilo ampak  samo - pašta z maslom. Ampak meni je zelo dobro. Res. Vedno se odpovem kakšni tuni ali kaj podobnega, ker mi je najboljše prav na tak način - eni mu rečejo tudi "bela pašta".  Da bo res najboljše pa vam svetujem, da ste pozorni na tri reči:

• nabavite bolj dobre testenine (mogoče tiste z več jajci..)
• najboljše maslo, na katerem je narisana Planika in ga morate (za razliko od drugih) porabiti v enem tednu, saj se drugače hitro pokvari.
• velikoooo  parmezana.

Pri regratovi solati pa je po mojem mnenju pomembno -

• veliko česna, 
• odlično oljčno olje in 
• trdo kuhano jajce, ki ga dodam že zato, da je vse skupaj v super pomladanski rumenozeleni barvni kombinaciji. 

Vem, da bo kdo rekel, da sem naredila iz ene navadne "pašte z maslom" celo znanost... sem pa zato izpolnila mojo obljubo in tudi v marcu kuhala :)
Pa probajte, .. regrata kmalu ne bo več ali po treba ponj višje v hrib.

Špinačna poslastica (februarski recept)

Ker letos februarja ne bo maškar, februarska kuharska objava pač ne bo pustna. Februarja je dobro, da pregledamo zaloge v naših zmrzovalnih omarah. Naša je vedno dodobra založena s špinačnimi in blitvinimi zelenimi paketi.

Za sobotno kosilo sem danes po dolgem času pripravila "palačinke s špinačo", ki jim lahko rečemo tudi "špinačna torta", lahko tudi špinačna poslastica. Vzporedno sem pripravila še "zeleno juho z rižem". Tavelika hčer  me je pri kosilu vprašala, zakaj je na jedilniku vedno "ta juha" le takrat kot se pečejo špinačne palačinke. Ker tako lepo pašeta skupaj, jo narediš mimogrede, medtem ko se glavna jed peče v pečici in je po vrhu vsem nam to zelo dobra juha.

ZELENA JUHA Z RIŽEM in 

ŠPINAČNA POSLASTICA

Za poslastico potrebujemo:

 blitvo ali špinačo 

nariban sir trikotnika parmezana oz. podobnega sira

4 jajca

2 lončka kisla smetane

sladka smetana - cca 2 dl

testo za palačinke pripravljeno iz 2-3 jajc

Za juho:

voda v kateri se je kuhala špinača

jušna kocka (mediteranska - vegetarijanska)

polovica manjše čebule

košček masla

sol

riž (sv.Andreja)

nariban sir skoraj polovice trikotnika manjšega parmezana 

 Spečemo palačinke - cca 12-15

  Skuhamo blitvo

 Blitvo ocedimo v drug lonec - vodo v kateri se je kuhala blitva oz. špinača ohranimo za juho.

 Pripravimo pekač. Jaz vzamem kar srebrno posodo, namažem z maslom in potresem z drobtinami.

 Naribamo veliko sira.

 Špinačo zmiskam s paličnim sekljalnikom v pire.

 Dodam 3 jajca in sol. Umešam.

 Dodamo 1lonček in pol kisle smetane

 Na koncu dodam še veliko parmezana.

 Vsako palačinko premažemo s špinačnim nadevom in jo zvijemo.

 Križem jih zložimo v posodo za peko.

 Pripravimo še smetanov legir: polovica kisle smetane, 1 jajce, cca 2 dl sladke smetane

 Prelijemo po zvitih palačinkah in dodamo še malo sira. Postavimo v pečico. Pečemo dobre pol ure na 200 celzija, proti koncu lahko temperaturo malo zmanjšamo.

Medtem, ko se palačinke pečejo pripravimo juho:  Na maslu prepražimo čebulo.

Dodamo riž.

 Riž stalno mešamo, zalivamo z vodo. Ko je riž dokončno skuhan, dodamo parmezan. Premešamo in umaknemo z ognja.

 Zeleni juhi v kateri se je kuhala špinača dodamo eno jušno mediteransko (vegi) kocko. Postrežemo s kuglo parmezanovega riža.

Po dobre pol ure je narastek pečen. Da se lepše reže je dobro, da se čisto malce pohladi, a je še vedno vroč na krožniku.

Pa dober tek!

Kuhamo v januarju - jota

Kot obljubljeno bomo danes skuhali eno tipično zimsko jed - joto. Ko je Mali sine ugotovil, da kuham (beri fotkam) za blogersko objavo mi je rekel - "ma mama, daj no,... eno joto znajo pa ja vsi skuhati". A res?
Pa povejte vaše različice, če je res tako.

V spletni enciklopediji piše: "Jóta je kraška in furlanska narodna samostojna jed oziroma enolončnica. Danes je v Furlaniji skoraj več ne poznajo, medtem ko se je udomačila na Goriškem in povsod po Primorski; splošno je znana kot tipična tržaška posebnost."

Joto lahko kuhamo na zalogo, že kakšen dan vnaprej, saj dobi najboljši okus šele dan potem. Lahko je sobotno kosilo, lahko je kosilo za več dni v tednu, lahko je pozno kosilo na dan nedelje, ko se vrnemo s smučanja, lahko je krepka malica ali večerja.


Za joto potrebujemo: en kozarec kislega zelja. Zelje varuje zdravje in če nam ne bi bilo tako "domače",  bi veljalo za pravo ekostično zdravilo, ki blagodejno vpliva na človekovo dušo, srce in telo. In to ni moja pogruntavščina. V eni strokovni debati so se pogovarjali o raznih morskih algah, alojah... in priznali, da bi kislo zelje lahko uvrstili v podobno grupo zdravilne prehrane.

Kozarec (ali vrečko) zelja posebej skuhamo v nekaj vode, dodamo lovorjev list in nekaj brinovih jagod (ki jih kasneje poberem ven in pustim le par - da jota nima preveč tipičnega - mogoče preveč grenkega okusa). Solimo. Kuhamo cca pol ure.

 Druga stvar, ki jo rabi jota je kuhan fižol. Jaz ga kuham že prej, običajno na zalogo in ga tako pospravljenega vzamem iz skrinje. Fižol mora biti tako v kosih,

 kot tudi pasiran, (tudi pasiran fižol pripravim na zalogo. Fižolovo mezgo pretlačim skozi pasirko in jo skladiščim v zamrzovalniku).

Sicer pa fižol (celo vrečko suhega fižola) čez noč namočim v loncu in naslednji dan skuham v največjem loncu. Nekaj ga pustim celega, drugega pretlačim skozi pasirko. Pospravim ga v zmrzovalnik, kjer čaka na zimske solate z rdečim radičem, fižolovo mineštro in joto. 

Tretja stvar: Krompir v kosih.  Solimo. Skuhamo. (cca pol ure)

 Krompir pretlačimo, vendar ne do pireja - fino je, da ostanejo sem pa tja še kakšni večji ali manjši kosi krompirja.

Pripravimo eno čebulo in 4 stroke česna.

V lonec kuhanega zelja dodamo pasiran fižol, cel fižol, pretlačen krompir, nekaj krompirjeve vode (kjer se je kuhal krompir). Premešamo in še malo pokuhamo (cca dobre pol ure). 

 Medtem ko se vse kuha, dodamo 2 stroka celega česna in 2 stroka narezanega česna.

 Na oljčnem olju prepražimo čebulo, dodamo žlico moke. Pripravimo ne preveč praženo zabelo.

 Začinimo z nekaj popra, kontroliramo slanost, ven poberem brinove jagode.

Moj Dragi pravi, da jota ni jota, če vanjo ne stopi "kralj živali (dokler ne proba leva)". Dodamo kuhano šunko ali kos pancete, reberc. (Klobase kuham posebej, panceto in šunko pa dodam ob koncu kuhanja in jo potem, ko je vse kuhano poberem ven, da nima preveč značilnega okusa po mesnem dodatku.

 Zraven jote nekateri jemo tudi sir, drugi meso, pri naši familiji nikoli zraven ne jemo kruha. 

Po novem so začeli v naši familiji po malem jesti joto tudi večji otroci. :) 

Sama jo lahko jem tri dni skupaj. Moj D. tudi.

Potem ko pojemo velik krožnik jote, se običajno posladkamo še s palačinkami, ki smo jih za to objavo že pojedli :)