31. 12. 16

Silvestovo 2016

Silvestrski poljub je himna današnjega dne in vseh Silvestrovih dni že od leta 1971.  Torej je zimzelena pesem stara toliko kot jaz.
Naposlušajte se jo ponovno, zraven pa si lahko ogledate še nekaj neobjavljenih fotografij ustvarjalnih izdelkov, ki sem jih našla v albumih leta, ki se poslavlja.

SREČNO 2017!





DSC_1295
DSC_1293
DSC_1289
DSC_1277 2
DSC_1297
DSC_1179
DSC_1162
DSC_0721
DSC_9934

DSC_1338
DSC_1354
DSC_1321
DSC_1351
DSC_1432
DSC_1426 1




28. 12. 16

Hudo postaran čas

Počitnice so. Razen tatkota smo vsi doma. Punci postavljata rekorde v spanju. Pravzaprav jih danes Tavelika v gledanju filmov. Začela je že ob osmih zjutraj.
Tamali je izračunal, da je potrebno svete tri kralje premikati po 2,5 centimetra na dan.
Tamala čaka na svoj rojstni dan. Nimam darila zanjo. No, eno knjigo, ki govori o matematiki in ljubezni. Pravi, da si želi le sneg in da bi šla smučat. Tudi njen nono se pripravlja na jutrišnji rojstni dan. Sešila sem mu prt za raztegnjeno varianto družinske mizo in dvajset kremšnit za prijatelje v pevskem zboru.
Z malo nečakinjo sva spekli nove piškote. Seveda spet takšne v belem, s čokoladnimi bonbončki, sladkornimi perlicami in črticami.

Tavelika si je danes zaželela pico in ideja je bila tudi meni zelo všeč. Kosilo je dospelo v škatlah, tako nisem nič kuhala, nič pospravljala.
 Kmalu potem sem jo mahnila ven, čez polje.  Čas je že, da se malo zmigam.
Sonce je na začetku prijazno grelo, nakar me je kmalu zazeblo v ušesa. Drugič vzemi s seboj kapo, si zabičam. Čez glavo vržem kapuco himalajske jakne, ki jo ukradem starejši hčeri. Danes me ne more videt,... ker danes zanjo in za prijatelja, ki ga je povabila na filmski maraton Harry Poterja ne obstaja nič drugega kot filmi, ki sta jih videla gotovo že več kot enkrat.
Pokrajina miruje, niti vetra ni. Srečam nekaj tekačev in sprehajalce psov. Čaplja zavrešči in na nebu  opazim sledove velikih jeklenih ptic. 
Razmišljam o času. O letih, letnem času.
Hudo postaran čas je to danes. Betežno, na posteljo privezano starko Jesen rešujejo le še sončni žarki.
Tudi leto je staro, čisto pri koncu.











24. 12. 16

Božična

Božična pesem Iztoka Mlakarja je ena meni najlepših božičnih pesmi.
Sveti večer, Božič, že peti tukaj.

Tisti miren večer, pred petim leti, je Tamala bila že v pričakovanju svojega desetega rojstnega dne in prav toliko bo spomladi star naš najmlajši. 24 dni decembra je pred leti odštevala moja sestra, ko je čakala svojo prvo hčerkico. Tako kot vedno, so bili tudi leta 2013   medenjaki, paketi in snežinke. 
Božič je vedno družinski praznik, ko rada poslušam dnevu primerne pesmi in  ta dan je zame tudi dan spomina na prav isti dan, pred manj ali več leti.

S Tamalim sva včeraj končno pospravila hišo in okrasila najine medenjake. Nekaj jih je odnesel k skavtom, ko so hodili na obiske k starejšim in jim peli božične pesmice. Šele danes smo skupaj s puncami postavili jaslice in okrasili smrečico. Vesela sem da Tavelika vseeno kot zgleda ne bo zbolela. Nocoj že bolje zgleda, potem ko je bila danes zjutraj čisto bolna. Z nizko vročino mi je razlagala o stresnem hormonu, ki ne dovoli bakterijam, da napade telo v času, ko je on na preži,...ko pa se mu to ne zdi več potrebno in ni več stresa,  pa izgine in virusin bakterije komot napadejo telo.  Zadnji tedni v šoli so bili še kako naporni. Sedaj mora izkoristiti čas, da se telo in stražarji odpočijejo, da bo vse tako kot je treba.

Lepo je. Mirno in toplo. 
Vesel Božič, voščim prav sem!



 Iztok Mlakar - Božična





20. 12. 16

Božična peka in moč avatarja

Na mizi je nastalo tihožitje iz knjig in letakov iz kuharskih knjig, ko sva iskala recept za medenjake. Tam je bila vržena pesmica, ki jo bodo peli na proslavi in vabilo na gledališko predstavo v Nebesno gledališče. In zraven je bilo vse živo za najino peko.

Glavni pri tehtanju je bil Tamali. No na koncu se je čudil, ko sem odrezala do grama točno margarine. Mudilo se je že. V sredino sva dala jajca, med in potem sem mu rekla, da bognedaj, da gre vulkan narazen,... da bo šlo potem vse po tleh in bo katastrofa. Pričel je mešati in non stop govoril, da on bo sedaj Avatar, ki ukroti vse - Zemljo, Ogenj, Vodo, Zrak.
Mimogrede se spomnim na fabriški timbilding, ko so razlagali, da je direktor Zemlja in da je oni drugi itak da Ogenj. Začenjam se zanimati za Avatarja, ki ga v risanki gledajo vsi člani družine, razen mene. Takrat si nadenem slušalke in zato o avatarju nimam pojma.

Tamali še naprej razlaga o Avatarju, kroti Ogenj, Vodo, Zrak in Zemljo...vulkan bo tako stal pri miru, nobena sila ne bo prevagala, vsi bodo ukročeni.  Počasi je vse razpacal tako, da ni moglo več steči pod pult.

Pričela se je velika božična peka. Hiša diši po medu in cimetu. Ko prideta domov še punci si bom z njimi pogledala eno epizodo Avatarja, da vidim zakaj gre.




18. 12. 16

kot mantra

Pletenje čipke se mi zdi kot mantra.
Ponavljanja na 15 minut.
Nizanja, obračanja, ovoji,...
3 metre čipke.
V beli, pravzaprav v umazano beli barvi.
Mantra za zmago, ko zraven gledam smučarske skoke.
Mantra za belo zimo, za ivje, ki pada,  vizualiziram za sneg.

DSC_1364



15. 12. 16

Temna in bela iz velikega žepa

V torbici ima dve čokoladi. Nahajata se v širokem na pol odprtem žepu torbice in sta vedno na dosegu. Naskrivaj ju ščipam. Predvsem v službi. Ker sta brez sladkorja ni slabe vesti.  Ni ju več dosti.

Črna je s koščki banane, bela pa je noro odbita, huda. V njej so morske alge in črna morska sol. Huda kombinacija, ki pa ima svojo skrivnost, ki jo je vredno spoznati. Ko sem dala v usta prvi košček sem bila previdna in rahlo skeptična glede okusov.

Bela čokola se najprej milo stopi, poplavi jo val blagega okusa po morju, ko naenkrat iz svojih vrelcev začnejo reagirati blazinice črne morske soli. Na začetku le rahlo zahrustajo a že takoj skoraj v peni pričnejo oddajat svojo ornk slano komponento. Uf, noro, eksotično, nenevadno, tudi zabavno. Kar probajte!







13. 12. 16

Kar tako

Smo v decembru, dnevi so lepi, mrzli, sončni, a bi jih takoj zamenjala za sneg.
Luna je velikanska, počutje tako-tako.
Poslušam  Yirumo. Spomnim se, da sem to čudovito klavirsko glasbo za takšne dneve kot je današji predstavila v eni od čudovitih poti Po Soški poti pozimi. 
Ugotovim, da tudi januarja 2014 ni bilo snega, tudi po gorah ne.
Bogve kako bo letos.
Saj veste, da smo pri nas vsi snegoljubci. Veliki! In ko s Tamalo najbolj obupujeva nad vremenom, začneva na glas razglabljati in coprati in si ohinsploh želeti tako res močnovelikoooogromnosnega, da bi zasnežilo,...da ne bi mogli ven, da ne bi mogli ne v šolo, ne v službo,... in Tamali doda, "da bi hodili po tunelih , ...da mogoče ne bi bilo niti štroma,.. no "wifi bi recimo ostal",... doda Tamala...

Nocoj smo s Tamalim igrali tombolo. Nekje je našel škatlo - Tombola in že več dni sitnari, "da če se gremo". Mislim, da jo je igral prvič.  Rekli smo si, da tisti, ki zmaga pripravi večerni napitek, čaj, kakav ipd.  Ker pri tomboli res nimam nikoli sreče sem razmišljala, da bi morda pa danes zmagala, da bi dobila "obratno nagrado" - strežba na kavču... Ne, nisem zmagala in v celotnem stenčasu številk je bila moja zadnja številka na kartici,  izžrebana čisto zadnja. Zmagal je tatko, drugi je bil Tamali,  ki pa se je kar sam javil in mi ponudil angelski napitek: "Da boš dobro spala, danes ko je polna luna", pravi.  :x
Ooo, poznate našo resnično zgodbo o angelskem napitku?

Premišljujemo o vas, prijateljih, na daljavo, na blogersko sledenje, na to, da ste "pravi" in se mi tudi razkrijete in pokažete, da je tudi v vas kanček ustvarjalnega duha. 
Nocoj sem se pozno vrnila domov in Tamali me je pričakal s paketkom. "To je presenečenje, če ne veš od koga je", pravi. Res je. Pravo presenečenje, ki ga nocoj ne morem več slikat, ker je pretemno. Tako je iskrena in namenila sem ji majhno presenečenje, tudi če ni bila v igrici čisto zares. Kako lepo! Anaja pravi, da ji je na blogu všeč tudi vse ostalo, ki ne sodi v sklop mojih ustvarjalnih objav. Mogoče je ta današnja, nastala prav zato. Kar tako.

Angelski napitek se je že pohladil in dobro dene. Pomaga. "River flows in you", se je že davno odvrtela in trenutno se vrti "Dream a little Dream of me"... že davno ne verjamem več v naključja.







9. 12. 16

skriti prijatelj

Darilo za skritega prijatelja.
Takšno simpatično obdarovanje v dijaškem domu.
"mama a mi sesiješ lahko kar dans in kar jutri odpošlješ, da dobim pojutrišnjem..."
Čira čara mama.
Dvakrat ruksak, za na eno in drugo stran, pa še žep na zadrgo po vrhu in najbolj "hudo" - moral je biti za fanta, ker ona je izžrebala fanta.
Ni kar tako šivat za fante.
Prijatelj najprej ni vedel od koga je dobil skrito darilce. Šele za Miklavža je spoznal svojo skrito prijateljco, ki mu je zrihtala darilo.
Bil je vesel.

DSC_1263

DSC_1266

DSC_1268


DSC_1264


DSC_1271


7. 12. 16

Rufus, Moby, Sean Lennon

Pred kratkim sem si na naši televiziji ogledala čudovit dokumentarni film o Leonardu Cohenu. V njem nastopa tudi Rufus Wainwright, ki sem ga takrat prvič slišala in videla. Zapel je kar nekaj Cohenovih pesmi  in posnetek dokumentarca sem previla nazaj, da sem ugotovila - le kdo je ta tip, s tako noro dobrim glasom. Poiskala sem njegovo glasbo na spletu in priznam, da postajam po malem kar njegova fenica. Tudi sam Leonard je priznal, da je Hallelujah v coverju Rufusa hudo dobra, da bi lahko bila kar njegova, posvojena.

Ko sem našla posnetek, ki ga skupaj z Mobyjem (tudi zanj sem prvič slišala in vi nimate pojma koliko ogledov ima njegova DJ glasba na spletu) in Seanom Lennon zapoje v živo,  sem ostala brez besed in še večkrat, v ponovitvah plavala okrog in okrog po vesolju.
Rufus me malo spominja na Morrisona, glas Mobyja na Cohena, Seanov profil itak na Lennona, skupaj malo fušajo, a to izpade tako noro dobro, vrhunsko. Harmonija glasbe se v naravnih kiksih zlije v res všečno celoto. Kako dober cover!

In  spet je tu osmi december.
Že od davnega leta 1980, se na ta dan vrti muzika v spomin na Johna Lennona.   

"Jai Guru Deva OM"


"Jai" means "O Hail" or "Victory to"
"Guru" means "Teacher"
"Deva" means "God/Lord/Demi-God"
"om" some say is the source of all existence that comes from vibration
 

(Guru Dev was a Maharishi's teacher)





 Across the universe
(Lennon/McCartney)

Words are flowing out like endless rain into a paper cup
They slither wildly as they slip away across the universe
Pools of sorrow, waves of joy are drifting through my open mind
Possessing and caressing me
Jai Guru Deva OM

Nothing's gonna change my world
Nothing's gonna change my world
Nothing's gonna change my world
Nothing's gonna change my world

Images of broken light which dance before me like a million eyes
They call me on and on across the universe
Thoughts meander like a restless wind inside a letter box
They tumble blindly as they make their way across the universe
Jai Guru Deva OM

Nothing's gonna change my world
Nothing's gonna change my world
Nothing's gonna change my world
Nothing's gonna change my world

Sounds of laughter shades of live are ringing through my open ears
Inciting and inviting me
Limitless undying love which shines around me like a million suns
It calls me on and on, across the universe
Jai Guru Deva OM

Nothing's gonna change my world
Nothing's gonna change my world
Nothing's gonna change my world
Nothing's gonna change my world

Jai Guru Deva
Jai Guru Deva
Jai Guru Deva
Jai Guru Deva
Jai Guru Deva

5. 12. 16

v lučkah in darilcih

Lučke po steni in jelenčki po postlji.
Rada riše s pastelnimi barvicami in najtanjšim možnim čopičem.
Včeraj je kar nerada odšla nazaj v Dom in naglas pojamrala, da bi bila res kar še malo doma, v svoji sobi.

Nocoj je prazničen večer, ko naš Tamali poskakuje in je ves ponosen, ker je tudi on spoznal veliko skrivnost in v šoli ne kažejo več s prstom nanj. Pravi, da ni bil zadnji, da je še ena punca, ki še vedno pravi, "da je ta prav".
Pa je vseeno nastavil košaro Miklavžu in skoraj poklical k noni,  da naj ne pozabi tudi ona.
Čas obdarovanj se pričenja.





1. 12. 16

ruksak za december

Topel, mehak, volnen, rdeč, v norveških vzorcih, v vzorcih snežink.
Njen najljubši rdeči pulover, ki ji je že nekaj let premajhen.
Lahko ostane kot spomin na tista leta v času decembra.
Ruksak na špage, v katerega bo lahko stlačila tudi decembrske priboljške.
Seveda je ruksak lahko le zanjo in ne za koga drugega.
Ker je bil tudi rdeči pulover tako zelo njen. 

DSC_1197



DSC_1196




29. 11. 16

Torba iz moških srajc

Še predzadnja iz cikla reciklirane torbe:

Torba je reciklaža dveh moških srajc, tretjo rjavo pa sem na pol razmontirala za ročaje. Zunaj sem pustila gumbe, znotraj sem jih porezala. Srajčni žepek je v originalu znotraj in zunaj. Vmes sem dala malo tankega centilina, da torba ni več cunja, kamor bi srajci sodili zaradi obrabljenih manšet in ovratnika.

DSC_1209


DSC_1211

DSC_1210


DSC_1212