25. 05. 21

Koncert v živo, v dvorani

Do Tolmina je lilo kot iz škafa, padala je toča,...kot da ni vsega dežja že več kot preveč. V glasbeni šoli je bil po dolgem dolgem času ponovno koncert v dvorani glasbene šole - s poslušalci. Pred tem so bili razni vnaprej posneti spletni koncerti, kasneje po raznih kanalih na spletu.

Danes je bil tako prav poseben koncert in kako lepo je naneslo, da na koncertu sodeluje tudi naš fant. Ob prvi točki dua violinistk ob spremljavi klavirja, sem se spomnila na citat Mojce Mavec, ko je otvorila letošnje evrovizijsko tekmovanje. "Je to ta občutek,...gledalke in gledalci?" Čutila sem kar cmok v grlu, ko sem se v spominih vračala v čas mnogo nazaj. Želela sem se spomniti, kateri je bil moj zadnji koncert v živo in potem kateri morda najlepši in najbolj nepozaben. Po prvi točki je sledil velikanski aplavz, ko me je res prevzel poseben občutek, naježena koža,... ja, to je ta občutek.
Sledile so glasbe pianistov, flavte, ksilofona, pa ponovno violin. Vmes je naš fant zašpilal en solo na bateriji - (bobni), ki je med vrsto pesmi klasične glasbe popestril program. V dvorani so bili stoli rapotegnjeni v parih vzdolž cele dvorane, dva obiskovalca sta pripradala na enega učenca.  Tako zelo smo ploskali!  Zadnja violinostka je čudovito zaigrala skladbo, orosile so se mi oči, glas violine je bil popoln in čist. Melodija se mi je pela še celo pot domov. Takrat je že posijalo sonce, prikazalo se je modro nebo, vršaci gora so bili sveže zasneženi.  Bilo je tako lepo, in  glasbo sem poiskala na spletu in jo še vedno mrmram.


 

23. 05. 21

Utihni in bodi priden

Hčera in njeni dve prijateljici so skakale od navdušenja, ker je zmagala prav ta pesem, na katero so stavile in celo glasovale zanjo, refren pa kar pele zraven, da sem nazadnje še sama ponavljala

Sono fuori di testa ma diverso da loro
E tu sei fuori di testa ma diversa da loro
Siamo fuori di testa ma diversi da loro
Siamo fuori di testa ma diversi da loro

No, prav je, da je zmagala Italija, mogoče najbolj paše temu noremu času (jaz sem navijala za Francijo, všeč mi je bila tudi Belgija). Naslov in refren italijanske pesmi še kako zaznamujeta človeštvo v tem času nepozabnih dveh let dvajset - enaindvajset.  Pesem za odprtje lockdowna sveta.

Starejša hčera rada prevaja besedila in dala sem ji izziv, da naredi prevod zmagovalne pesmi.  Pomagala si je z angleškim prevodom. 

Naslov bi lahko bil Tihi in pridni ali morda v imperativu in jezno -  

Zitti e Buoni -  Utihni in bodi priden!


Ne vejo o čem govorim

Usrani ste, bratje, vsi od blata

Med prsti rumeni od čikov

Jaz hodim s čikom

Žal mi ja, ampak res verjamem

Da mi ta skok lahko uspe

Čeprav gre cesta navzgor

Zato zdaj treniram

  

In dober večer, dame in gospodje

Pridite igralci

Raje se primite za jajca (Eurovizija: Raje ne delajte več napak)

Raje zaprite usta in bodite tiho

 

Ljudje tu so čudni, kot prodajalci drog

Ven sem bil zaklenjen že preveč noči

Zdaj bom podiral vrata

Gledal gor kot plezalec

 

Zato mi oprosti, mama, da sem vedno zunaj

Sem nor, a drugačen od njih

In ti si nora, a drugačna od njih,

Mi smo nori, a drugačni od njih,

Mi smo nori, a drugačni od njih

 

Jaz

Napisal sem strani in strani

Videl sem sol in potem solze

Ti moški v avtu

Ne plezajo po brzicah

 

Napisano na nagrobniku

V moji hiši ni Boga

Ampak če najdeš smisel časa

Boš zrasel iz svoje pozabe

 

In noben veter ne more ustaviti

Naravne moči

S pravega vidika

Vetra lahko čutiš vznemirjenje

 

Z voščenimi krili na hrbtu

Bom dosegel to višino

Če bi me rad ustavil poskusi še enkrat

Poskusi mi odsekati glavo

 

Ker

Sem nor a drugačen od njih

In ti si nora a drugačna od njih

Mi smo nori, a drugačni od njih,

Mi smo nori, a drugačni od njih

 

Ljudje žal govorijo

Govorijo, ne vejo o čem

Pelji me nekam kjer lebdim

Tu mi zmanjkuje zraka

 

Ljudje žal govorijo

Govorijo, ne vejo o čem

Pelji me nekam kjer lebdim

Tu mi zmanjkuje zraka

 

Ljudje žal govorijo,

ne vejo o čem prekleto govorijo (ESC: Govorijo, ne vejo o čem)

Pelji me nekam kjer lebdim

Tu mi zmanjkuje zraka

Ampak jaz sem nor, a drugačen od njih

In ti si nora a drugačna od njih

Mi smo nori, a drugačni od njih,

Mi smo nori, a drugačni od njih

Mi smo drugačni od njih

 

 

21. 05. 21

Odštevanje majskih dni

Ves čas v maju štejem dneve. Pravzaprav odštevam…

Do dneva, ko bom res nepreklicno zadnjič zakurila peč. Že dvakrat sem jo očistila pepela, krog kartonov in drvi okrog nje,  pa jo kmalu potem ponovno zakurila, da sem čez vikend lahko posušila vso žehto  nogavic in kapucarjev.

Odštevam dneve do trenutka, ko me bo prijelo... in si bom rekla, da je prišel dan, ko lahko zamenjam garderobno omaro s poletnimi oblačili in vse zimske reči prestavim v gornji konec.

Čakam dan, ko bo dovolj toplo, da bova spala pri odprtem oknu. Najtoplejšo vrhnjo odejo sem resda umaknila, vendar posteljnina še ni sveže poletna. To se je običajno in zmeraj do sedaj zgodilo med prvomajskimi prazniki.

 

Že od dneva OF je vsa naša družina odštevala dneve do vikenda dneva zmage, ko sta starša slavila zlato poroko. Bil je tako čudovit sončen dan tistega zmagovitega vikenda.  Zbrala se je cela družina, vsi vnuki in vnukinje in celo nekaj njihovih fantov in punc. Zadovoljni smo bili, da smo lahko naredili družinsko srečanje. In ja, čisto zares smo naredili družinsko domačo zakusko  in slavje po protikoronskih pravilih  PCT. Bili smo v vseh treh oblikah mogočih izjem. Na mizah so bile vazice z dišečimi svežimi šmarnicami in mama je dobila  poročni šopek z belimi vrtnicami in šmarnicami, sličen tistemu kot osmega maja enainsedemset. Spekla sem potico, ki je bila zavita skoraj za oceno 4/5. Torte ne bom pozabila,… dala mi je vetra in vse je šlo nekaj narobe. Vmes, med pripravo kremastega nadeva,  so me na vrat na nos klicali na cepljenje – če imam čas, da  pridem v eni uri do Tolmina. Tako sem se na hitro cepila in do večera se je tudi torta nekako sestavila. Hčerka je poskrbela za zlat srček in na torti so gorele ognjevite rakete, ki smo jih najprej neuspešno prižigali na napačnem koncu, da sta se se mali nečakinji hudomušno smejali, najstnik pa rekel, da nimam pojma.

 

Samo še ena noč nas loči, ko bomo s hčero in njenima dvema prijateljicama že tradicionalno skupinsko gledala Evrovizijo. Na koncu bomo  sestavile vsaka svojo stavno listo in postavile stavne nagrade.  Nabaviti moram čips, ribice, tiste smoki medvedke  in pivo. Všeč mi je v njihovi družbi, zraven me vzamejo, ker potem dobro in strastno skupinsko navijamo in opravljamo. Še to, zelo pomembno: letos moramo nekako časovno uskladiti televizijski in radijski signal, saj bo na radiu Evrovizijovodil  Šalehar in to zna biti skoraj tako mogočno dobro kot Toplovod.  

 

V maju mnogi odštevamo do dneva cepljenja. Odštevam dneve do druge doze, tudi  do dneva dneva mladosti, ko vremenarji obljubljajo, da se bo vreme končno ustalilo. 

Odštevam dneve, ko bodo zacvetele prve vrtnice na vrtu. 

Koliko dni še manjka do prvega poštenega piknika na vrtu?

Odštevam dneve do tapravega poletja. Takoj v juniju začnem šteti in odštevati  – do dopusta, do morja, do prvega vročinskega vala. 





 

 

 

2. 05. 21

ustvarjalni intermezzo

 iz sskj - intermezzo - tudi "doba, navadno krajša, za katero je značilno drugačno stanje, kot je bilo prej ali kasneje"

Ugotovljeno je bilo (na to me je opomnil sine, ko je pred kratkim prelistoval zadnje zapise na blogu), "da sem izgubila nit..., da samo še pohajam okrog in po hribih." Res nisem že dolgo objavila zapisa o ročnih delih,... da bi se vrnila k svojim nitim. Ampak v resnici so te vedno povsod okrog mene,...na kavču so to volne in preje, v šivalni sobi, pa je cvirnov povsod na pretek.

Iz telefona sem pobrala nekaj fotografij minulega časa.  Zadnje čase pospravljam škatle z ostanki in poskusno izdelujem nove patchwork bloke. Ti so čisti  tehnični poskusi in ne vem, če bo nastalo kaj resnega iz njih. Barvno jih moram še uskladiti in nabrati dovolj primernih ostankov. S temi  delam tudi manjše bloke, na katerih bom vadila prešivanje, sicer pa bodo izdelki lahko postali podstavki za rože ali vroče posode, lahko prijemalke. Vadila sem dva bloka, ki sem pozabila kako se jima reče - ja, točno - na nemško mesto se moram spomniti - Dresden plate. Poskusno sem sešila dve blazini za stola. Na enem še posebno rada spita oba naša dva -  mačka in mačkon. Sprašujem se, zakaj jima ni všeč blazina v črnem. 

Za male klopke voln sem iz hlačnice kavbojk sešila košarico. Iznajdljiva in hitra ideja. Priporočam še komu, da na tak načih reciklira odvčene reči. 

Na kavču štrikam ali kvačkam. Prijemalke imam stalno na zalogi  - za darilca tik pred zdajci -  fino se podajo k zavojčku kave. Za šivanje torb še pride čas, ena s silhueto psa je nastala za pasjeljubca in je hitro sešita  namesto papirnate darilne vrečke.