O vseh zamujenih objavah - Berlin

Odločila sem  se, da bom cel teden objavila en zapis.
Kar tako.
Ker sem prej zabušavala. 
Ker je oktober recimo moj mesec. 
Ker se je nabralo kar nekaj zamujenih objav in imam kar nekaj novic.

Nocoj sem se spomnila intervjuja s hčero in njeno dobro prijateljico, ko sem ju za objavo  London v avgustu 2o15 vprašala, zakaj v London in ne v Berlin.

V letošnjem septembru se je tokrat s fantom odpravila v Berlin. Intervjuja z njima nisem naredila, mogoče ju še prepričam in naredim update k objavi :)
Sledi nekaj fotografij, ki sem jih dobila, samo zato ker sem sitnarila, da bom naredila kratko objavo.

Naše lutke za prvošolce

in čas obdarovanj  2017 drugič

Vsako leto si naša družba ljubiteljic ročnih del NITKE, zastavimo dobrodelni projekt. Učiteljice prvih razredov so nam namignile, če bi lahko izdelale lutke za najmlajše šolarje.

Izdelki,  ki so nastali izpod pridnih rok,  so močno prekašali vsa moja pričakovanja. Nastalo je kar 33 lutk, še kako pozorno izdelanih, v vse mogočih zanimivih likih.

Le koliko novih zgodb bo nastalo?
Najbolj zanimive zgodbe so prav tiste, ki si jih otroci sproti izmišljujejo in se ob tem še kako zabavajo, ko želijo zgodbo izpeljati na podlagi lastne domišljije, ki se sproti poraja.
Pravljice nas bogatijo in prav je, da je v ljudeh vedno še kanček otroka. Tudi v vseh nas, moji nitkarski klapi. Vse smo bile vesele, navdušenja je bilo veliko,  ko smo dokončale in dokumentirale še en izveden projekt in se s tem zahvalile šoli, ki nam prijazno nudijo matematično učilnico za naša druženja ob sredah.

Evo, naj se vam jih predstavimo:

 taaaaaaaaaaaa daaaaaaaaaam

Kralja in kraljica -  brez njiju seveda ni pravljic, punčka in fantek, ter punčka z druge strani sveta, pastirček s Kekčevo kapo, konj samorog, ovčka s pastirčkom, bučka in strahec v belem, ki spadata skupaj.  Medvedek in miška izgledata kot v paru. Prikupni sivi zajček s še dvema belima zajčkoma v paru se spogledujejo z botrico lisičko, ki zgleda tako zelo prikupno prijazna, da zajčki kar pozabijo na zgodbo iz piskerčka. Tu sta še parček krave in bikca, ona z mašnjico v laseh, gospod oblečen v čedno belo srajco. Zraven slončka spada povodni konj, ki na široko odpira svoja velikanska rdeča usta z dvema paroma zob,... da ne govorimo o velikem zelenem krokodilu, ki kandidara za kralja vseh razstavljenih živali. Ježek prav nič ne pika in je mehak,  dva hrošča pa sta narejena tako, da  rada plezata po stenah. Kuštravca z zelenimi izbuljenimi očmi in jezikom smo poimenovali kar Mupetek. Zeleni stvor pa je gotovo prišel iz Marsa, skupaj s še dvema  straškoma doma iz neznanega planeta. 

copatki mokasini

Konec novembra, ob vremenu, ko čakamo, da tudi v našem koncu prične snežiti, je čas za štrikanje na kavču.
Tole so malce nestandardni copatki - neklasični, jaz jim rečem kar mokasini, ki sem jim po večkratnem podiranju le uspela naštikati en malo indijančkast vzorček.

Otroška patchwork odejica

Narejena samo zato, ker sem našla snežno kepo.
Otroška odejica je tudi zaradi omenjene snežne kepe,  v zimskih, snežnih motivih, v modrem, za fanta.
Narejena je iz ostankov blaga, vintage otroških rjuhic in ostankov bombažnih kosov. Seveda mehko podložena, pa ne preveč močno prešita, ker mi to ne gre še dobro od rok. Zaključni rob je na eni strani ročno prišit, kar je baje najbolj pravilno, z nič goljufanja. (o kakšnem goljufanju pa pri kakšni drugi odejici...)

Prav luškana je, všeč, se pohvalim.

Torta Malega Princa

Kar nekaj časa nazaj so si tretjošolci ogledali film o Malem princu. Tamalemu je bil film všeč, čeprav zgodba ni bila originalna, tako jim je povedala učiteljica. Doma je poiskal originalno knjigo, jo prelistal in ker so bile v njej tudi slike ga je takoj pritegnila in je rekel, da jo bo prebral.
Čudila sem se njegovi želji, odločitvi, v katero sprva nisem verjela. Sploh ne bere,... bere premalo in je daleč od knjigopožeruhinje velike sestre. Domače branje mu ne diši in prejšni teden je prebral 4 knjige iz cikla bralne značke,... po hitrem postopku in zelo pragmatično. (eno knjigo je npr. že poznal in jo ni bilo treba brati, v drugi je prebral le eno zgodbo,... ker tam, kjer so zgodbe v knjigi,...je dovolj le ena...tako je rekla učiteljica).

Knjigo o Malem Princu je prebiral vsak večer pred spanjem, poglavje za poglavjem. Pripovedoval mi je o zgodbah in čudila sem se, da jo razume, da mu je knjiga tako neverjetno všeč in na koncu koncev - da sploh bere in to sam od sebe. 

Kar nekaj časa po tem sva slučajno skupaj brskala po internetu in malo za hec sva po dolgem času obiskala spletno stran Jagode in dinozavri, da vidimo katere torte so trenutno najbolj aktualne in katere so najbolj hude. Čudila sva se sladkim stvaritvam umetnice iz našega konca. Tamali naenkrat reče, da bi enkrat imel rad tudi on kakšno takšno torto. Potihem si je seveda mislil, da mu to najbrž ne bo uslišano, saj vedno pečemo torte kar doma. 
"Okej, mogoče"  rečem,
"Ampak, moraš se domisliti, res nekaj posebnega, novega, kar ni tukaj?"
Preseneti me in reče: "Jaz bi imel torto z Malim princem".

V trenutku sem bila navdušena, presenečena, vesela in kar takoj sem mu potrdila in obljubila, da bo dobil takšno torto. Nisem smela pozabiti in željo sem mu to nedeljo tudi izpolnila.
Prvič v življenju sem za svojega otroka naročila torto. Prav posebno torto, zelo dobro, za prav poseben dogodek.
 

Knjigo Mali Princ sem prebrala enkrat kot najstnica, nisem je prav dobro razumela in zdelo s mi je, da knjiga ni imela ne repa ne glave, brez prave vsebine. Kasneje sem jo prebrala še enkrat in kot odrasla oseba sem nanjo gledala drugače. Še enkrat jo bom prebrala -  drobno knjigico s slikami, kjer so razkrite vse življenske modrosti, ki so tako lepo opisane tudi na tem blogu Sare.

Zagotovo najpomembnejšo razodene tudi Mali Princ: 

 "Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno".

Dinozavrske postavitve

Njena soba je še vedno približno taka kot  l. 2013 - nepoboljšljiva. In še vedno pri pospravljanju rabi muziko. Zelo na glas, da pomaga.
Pa vendar je njena soba nekaj posebnega. Je kaj videt! Dinozavri so nastavljeni povsod... (veliko pakungo jih je dobila za svoj 14. rojstni dan :o).  Ko sem rekla in pripomnila, da bi lahko kaj malo bolj uredila,vrgla kakšne smeti v koš,... mi je povedala:

"TO JE MOJA SOBA! MOJA POSTAVITEV, MOJE AVTORSTVO IN MOJA ARHITEKUTRA."

Ojej.

Pirhi in piščančki

Diana mi je poslala medklic - o barvanju pirhov s svilo. Nisem še slišala. Bom raziskala  - drugo leto.

Kako smo letos barvali pirhe? 

Veste  kaj vam povem? Ga ni pred veliko količino čebulnih olupkov, v katerih kuhate jajca, tako kot običajno to vedno počnem.
Letos sem kupila "komplet magic" - da bo imel Mali še posebno veselje in bo on opravil glavnino vsega ustvarjanja. Ma kaki. Ko sem barvilu dodala kis po novodilih, je samo bežal,...saj mu je vse skupaj tako grozno smrdelo, da res ni mogel biti blizu, tudi če je dihal skozi usta (in prav glede kisa je tako občutljiv, da mu moramo solato postaviti na drug konec mize...). Po vrhu vsega sem zraven pekla še kruh in potico,... in sem jajca pustila preveč časa namakat, da se je začela njihova jajčna lupina kar nekam čudno mehčati in topiti.
Tamala je prišla od skavtov še vsa "pirhasto navdahnjena", saj so pobarvali 40 pirhov in bo imela še cel teden zeleno za nohti. Dokončala je delo z magic barvami in flomastrom, ki to barvo raztopi in razbarva do barve jajčne lupine. Eh, lari fari.

Sem pa zato toliko bolj zadovoljna s simpatičnimi piščančki, ki sem jih našla tukaj, pri Lucy.

Naredila sem jih pet, nekaj že podarila najmlajšim. Eden ostaja in Tamalemu sem rekla, da ga lahko podari svoji najboljši punci. "Ma mama no,.. dej,.." in me pogleda izpod čela, ko ponovi isto frazo in pogled, kot ga vidi pri starejših sestrah. :)

Lepo velikonočno praznično nedeljo vam želim. 

Copatki z rožico

Kot sem že omenila, v našem klubu na veliko pletemo copatke za novorojenčke.
Različnih barv in modelov.
Ti so  nastali  "samo zato", ker so v Craftalnici želeli videti ročno izdelan cvet.  :)
Hvala vam za izziv. Če ga ne bi bilo, ne bi domislila čisto nove ideje in modelčka copatk, ki ga bom zagotovo še ponovila.

O zajčkih in pustnih zajčkih

Pust je bil in še bo, saj veste, do torka. 
Za našo Tamikeno  (o, čisto naključje) spet zajčki za njen in od nas zakasneli rojstni dan.
Tak "tapravi", snežni zajček za zimsko punčko in eden iz para "iz zajčje risanke". Ko sem šivala te zajčje deklice, so mi doma rekli, da to pa že ni zajec... "da pa je to mogoče en zajec iz risanke" in ima defenitivno predolga ušesa.

Za Tamikeno zajčico so njena ušesa na kapi za pustnega zajčka ravno prava. Njena mama ji bo na kustumček sešila še pravo zajčjo kožico, ki smo jo posodili od naše Tamale. Zajčja kožica ima namreč prav posebno zgodbo.
Hčerka je bila stara okrog štiri leta, ko sta šli skupaj s Taveliko s starimi starši v novoletno Ljubljano. Nona jima je obljubila, da bo vsaki kupila "eno kvanto" iz ponudbe novoletnih štantov. Tavelika si je hitro izbrala nevemkaj.  Naslednji dan, ko je bilo že čas za dokončno odločitev pred odhodom, je nono prijela za roko in jo peljala proti živilski tržnici do tapravega štanta. Zbrala si je snežno belo krznece, rjavo šekastega pa je hitro izbrala še Tavelika, ki je bila navdušena nad idejo in izbiro Tamale.

Mali nečakinji sem sešila še pouštrček z zajčki in prijatelji, s prav posebnim dišečim polnilom, ki ji bo mogoče pomagal, da ne bo več toliko prehlajena v tej zimi. 

Baby torba

za mamico in njenega

čisto novega dojenčka,

za nov začetek.

Velika prostorna torba, 

in manjše vrečke, za pleničke, za oblekce in druge otroške reči 

in prostor za kremce, vitaminčke in svečke.

Začetek je bil srečen in otroček je danes junak, star že tričetrt leta. Toliko so stare tudi fotke, ki sem jih našla v svojih posnetkih iz arhiva in zanje ni bilo še priložnosti za objavo. Pozdrav sestrični in njeni mladi družini.