15. 10. 18

Darilce jesenskih barv

Moja ljuba sestrična mi je prinesla prav posebno darilce: "...da ne bom več jamrala in jokala po jesenskih barvah", sem dobila darilce samih jesenskih barv. Naša jabolka, ki jih je pred tedni pobrala v veliko gajbo je posušila, sešila vrečko in nanjo s tekstilnimi barvami narisala jabolko in na veliko zapisala deklaracijo. Njen dragi vedno pripravi žganje iz koroških borovih češarkov. Dobila sem ga v mali lušni flaški, ki ima najbolj jesensko rdečo vsebino.  Skupaj z otroci v vrtcu je naredila še svečnik in nanj dodala najbolj rdeče liste jesenskega grma. V darilu je bil še kozarček jagodne marmelade. Jagode v poznem maju vedno skupaj nabereva na koroškem polju takoj za mejo, kjer moja sestrična živi. Marmelada kot spomin na nek drugi čas, ki ostaja še kako lep, a je danes le še spomin. Dobrodošla jesen! Prihaja.


14. 10. 18

Jesen v poletnem zanosu

Jesen se ima čisto lepo. Uživa v svojem poletju in se ne pusti motiti. Danes popoldan sem šla iskat barve jeseni. Oranžno rdečih, rdeče ognjenih. Ni jih še veliko. Slišala sem žvrgolet celo ptice in to mi je bilo čudno, smešno - saj ni pomlad! Jesen je očitno v svoji eri poletja, čisto lepo ji je in nič ji ne manjka.
Šla sem na daljši nedeljski sprehod: čez Sv. Anton na Tonocov grad, do Soče, čez brv, po delu soške poti do livade nad Kozjakom, v Kozjakovo galerijo, do Zaročišča, čez most, nazaj proti kampu in navzgor do ceste, nazaj na Sv. Anton. Nenavadno veliko turistov sem srečala. Bili so povsod: na Tonocovem gradu, kar trlo se jih je v Kozjaku. Srečala sem Tolmince, Italijanske pohajače, Špance, precej nemško govorečih turistov, dva para Azijcev.
Oh, pogrešam malo več samote v tem času, kakšnega domačina sem pa tja, jesenski mrzel veter in padajoče listje.




10. 10. 18

Rožice za dva bela stola

Projekt - kvačkane rožice za fantovsko odejo trenutno pavzira. S sinom sva ugotovila, da imava veliko kvačkanih rožic in tudi še veliko časa. 

Punci sta se preselili v svoj "flat" v Ljubljani in nabavili dva plastična stola, pravzaprav štiri. Dva večja in dva manjša, za goste. Ko sem se kot gostja v njunem fletu usedla na modern bel stol sem ugotovila, da bi bilo bolj domače in predvsem toplo, če bi bilo še nekaj na tistem snežno belem stolu.

Skvačkala sem 3 cikle rožic okrog središčne rože in dodatno skvačkala vrvice,  da se rožice prevežejo ob noge stola.
Sedaj čakam fotko iz njunega fleta, da bom videla, kako izgledajo stoli v rožicah.
Bomo skupaj pokukali.



8. 10. 18

Vrtnice v oktobru

Ne pomnim, da bi bilo že kdaj v oktobru toliko cvetočih vrtnic. 
Dragi mi je izbral le najlepših!
Za osmi oktober! Moj.


30. 09. 18

Poslednje septembrsko sonce

Koliko sonca na zadnji septembski dan! "Vsa čast!",  lahko rečemo septembru!
Za eno šestakinjo in eno čisto frišno študentko, ki v septembru praznujeta rojstni dan, tako ni bilo druge, da izberem prav sončne rože! Za letošnji sončni september!


29. 09. 18

25. 09. 18

Njegova zvezena skica na njegovi majčki

Sam je narisal skico in jo skrbno spravil. Domislil se je, da bi mu to slikco naštikala na eno majčko. Šla sva v hmjevo trgovino in kupila eno modro in eno belo majico, ker sta bili v kompletu dve. Zato je narisal še eno skico s pinki flomastrom in jo skrbno spravil.
Več časa me je že sitnaril kdaj se bom lotila dela. Jaz pa sem tuhtala kako naj se lotim,... kako naj se sliko preslika na majčko, da bom lahko po njej vezla. Spomnila sem se folije za štikanje, ki se v vodi razstopi in hkrati vezenino lepo fiksira na sicer raztegljivo jersey blago. Sliko je tako prerisal na belo topljivo medvlogo in z bucikami sva določila kje bo slika locirana na majčki.
Lotila sem se dela. Nataknila sem svoja cenena očala, da so bili štikci bolj ali manj natančni, od luknjice do luknjice. Trikrat sem zamenjala nitke in rabila sem čas, ki je potreben za kavo in še ornk klepet zraven.
Komaj je čakal, da se bo folija pod vodo stopila. Res se je. Nastala je kar lepa vezenina. Noben od sošolcev mu ni verjel, da je majica tako originalna, ne industrijska, unikatna, njegova.



21. 09. 18

Poslednji piknik

Čao amore, bomo rekli poletju, adijo, dovolj je bilo. Ta teden sem postala dodobra naveličana tudi sončnega sevanja, če hočete,...toplote, temeperatur pod trideset, komarjev, klime v pisarni, jabolk, ki jih je preveeeeč.
Danes smo pobrali vse jabke, jih večino zmetali na kompost. Tatko je rekel, "tisto kar je približno podobno jabku se prišpara, ostalo gre v karjolo."
Skuhala sem poslednjo marmelado in imeli smo poslednji  mini piknik. Likof za dober konec vsega poletnega, sončnega, toplega. Kako lepo je, da imamo letne čase! Pridi jesen! Tudi dež in hladen veter! Želimo te!







16. 09. 18

Topla jesen v Nadiži

Poleti nisem nič pisala o Nadiži, pa toliko kopalnih dni je imelo poletje, ki ga lahko opisujemo v presežkih. Nadaljuje se. Od nekod se je ponovno vzel afriški zrak, ki jesen v septembru spreminja v indijansko poletje z visokimi temperaturami in veliko sonca.
Danes smo šli do Nadiže, veliko se jih je kopalo in voda je bila res nenavadno topla.
Več kot prijetno vreme, ki že kar preveč dolgo traja in je mogoče prav zato že malce odveč.



9. 09. 18

Na Matajur

Izkoristili smo dan. Družinski  nedeljski pohod treh generacij, nona in none, polovice staršev in dve tretjini otrok. Tata je bil s svojim kolenom doma in nam je kuhal.  Starejša punca uživa indijansko poletje na morju.
Pravzaprav še nikoli nisem bila na Matajurju tako kot se pritiče. Sprehajalni izlet iz Beneške strani, le slabo urco do vrha planinsko namreč ne velja. Od tam navadno gremo le pozimi, tik pred Silvestrovim na Matajur.
Livek na  Kobaridom, pravzaprav vas Avsa, je vas od koder je izhodiščna točka za ornk nedeljski pohod. Dve uri in pol do vrha, skozi gozdove, preko planin in senožeti do vrha. Tamali se je spogledoval na vrh Krna, na drugo stran doline,  kamor mu že dolgo obljubljamo, da ga bomo končno peljali. Danes je dokazal, da ima kondicije več kot dovolj.









3. 09. 18

Rituali kvačkanih rožic

Rituali kvačkanih rožc so se začeli že v novembru leta 2o16, ko res nisem vedela kaj naj s temi rožcami počnem. Takrat je naš tamali hodil v četrti razred, danes je stopil v šesti razred. Takrat, v četrtem razredu mi je rekel, je da morda če začnem v četrtem, lahko skvačkam njemu eno veliko odejo do konca devetega razreda. Res dobra ideja. In sem začela. Ostankov voln je pri naši hiši in pri mamini hiši veliko. Kvačkala sem povsod, na potovanju, na smučanju, v bolnici, na kratkih vikend dopustih,  na morju-na plaži, doma v svojem kotičku na kavču.
Nastopili so hladnejši dnevi in vse rožce  združene v vrste  sem zbrala na kup, čez svoja kolena. Tamali jih je zložil na tla in ugotovil, da bo počasi dovolj,  da mi gre dobro, da bom imela dovolj časa in ne bom zamujala tako kot pri odejah ene in druge hčere.


26. 08. 18

Poletna torta

 Ime sem torti nadela kar sama. Torto namreč vedno pripravljam izključno v poletnem času. Ne vem, kako ji rečejo drugi, mogoče jogurtova torta, strjenka, torta, ki se ne peče? Najprej jo je vedno pripravljala le moja mama. Po nekaj neuspelih poskusih v razmerju  želetina:masa,  pa sem končno osvojila recept tudi sama. Da uspe še komu, brez neuspelih poskusov, sem vse skupaj preštela, izmerila in navagala.
 


Potrebujemo:
Za oblat:
  • 2 vrsti baby piškotov (to so tisti, ki jih uporabljamo tudi za tiramisu)
  • dobrih 1oo g masla
 Za kremo:
Skupaj naj je tekoče bele kreme cca 1 liter, oz. tam nekje, vendar največ 1.2 litra. (če uporabimo dve 2 vrečki želatine). Kombiniramo lahko med sladko smetano, kislo smetano, jogurti.
Sama sem za to različico vzela:
  • 2 kisli smetani, 
  • 3 jogurte, 
  • 1 sladka smetana mala. 
Sami preizkusite, katera varianta vam je najboljša. Pri naši hiši na primer punce prisegajo na kislo smetano, midva s tamalim pa sva pristaša, da je vse skupaj malo bolj puhasto in sladko - torej več sladke smetane. Mogoče bo komu najboljša tista z največ jogurti. 

Kremi dodam še
  • 2 žlici sladkorja
  • 1 vanilijin sladkor
seveda potrebujemo še
  • 2 zavojčka želatine  
 
Sadje:
4-5 breskev oz. po želji drugo sadje, lahko tudi zmešate več vrst - po želji (maline, jagode, banane)  Sadje ne sme biti katero od tistih, ki ga želatina ne mara - (katero je to, piše na zavojčku želatine).


1. Pregledamo, če imamo pri hiši vse sestavine, pripravimo model za torte. Sama položim na dno peki papir.
2. Pripravimo sadje. Nanj dam žlico sladkorja, da spusti malce soka, sicer pa ni potrebe.
 3. Po navodilih iz vrečke pripravimo želatino. Za dva zavojčka želatine dodamo 8 žlic mrzle vode in pustimo, da nabrekne. Med tem se lotimo drugega dela.
4. V multipraktiku najprej zmeljemo biskvitne baby piškote in kasneje dodamo maslo, da se vse skupaj še malo zmeša in nagrudi.
5. Piškotno maso z žlico utrdimo na dno tortnega modela.
6.  Najprej penasto zmešamo sladko smetano, po želji dodamo sladkor in vanilijin sladkor. Potem nežno, ročno dodamo kislo smetano in jogurte. Kislo smetano in jogurte prej pretresem ali zmešam najprej z žličko, da so vsi lepo gladki in ne grudasti. Nežno umešamo v maso.
 7. Želatino v lončku pogrejemo in PAZIMO, da ne zavre. Preden jo vlijemo v maso, jo še malo ohladimo, da ni več pretopla. (sicer se zna smetana pričeti siriti...) V tankem curku jo počasi dodajamo v maso in pri tem stalno počasi ročno mešamo.
 8. Na koncu dodamo sadje in še malo pomešamo.
 9. Vlijemo v tortni model - na piškotni oblat.
 1o. Čez noč pustimo na hladnem v hladilniku.
 11. Torto pripravimo za rezanje. Najprej grem z namiznim nožem okrog oboda za torte (da se masa ob odklopu modela ne preterga), odklopim obod in ga odstranim. Torta se lepo reže in je osvežilna sladica za vroče poletne dni.
 12. Dober tek in sporočite,  če vam je uspelo oz. izdajte še kakšno vašo drugačno različico.


p.s. Poletje je te dni na vikend dopustu. Letni čas se počasi pričenja starati, vendar je še dobrega zdravja, boste videli. Danes je v gorah zapadel sneg in ohladilo se je na 15 stopinj. Mogoče je prav to razlog, da sem danes - že res bolj proti koncu poletja končno sestavila objavo in poiskala gornje fotografije. 

24. 08. 18

Poslednji poet

Poslednji poet, 
od velikih pesnikov iz Pesmi štirih je danes odšel na drugo pot, med zvezde.




Čakam te

Pri meni si,
a jaz sem sama:
ne vzdramiš se, ko te objamem.
Pri meni si, a jaz sem sama:
ne slišiš me, kadar te kličem.
Pri meni si,
a jaz sem sama:
ti neprestano si na poti.
Pri meni si,
a jaz sem sama

 
Ciril Zlobec (4 July 1925 – 24 August 2018)

15. 08. 18

vikendi na morju

Poletja seveda ni brez morja. Tistega, ki je tudi tako malo naše. 
En podaljšan vikend in potem še en vikend za konec.
Morje na Cresu je bilo toplo kot že dolgo ne. Letos je še posebej bistro, prozorno in vidljivost je bila tudi v najbolj globoki vodi neverjetna, kot na dlani.
Vročinski val se tod drugače prenaša. Cele dneve smo bili ob morju, pod našo veliko plahto, v senci. Kvačkam raje kot berem. Tamali je več ali manj stalno v vodi in družbo mu delajo trije fantje iz Italije.
Najbolj si bo zapomnil velike klobučnjake. Prozorno bele želetinaste, spolzke in zdrizaste. Cel roj jih je naplavilo morje in vsi so bili mrtvi. Otroci se vse pobrali v pol ure in jih naložili v čoln - malo račko. Naš fant je najprej več kot eno uro stal na vrhu skalne čeri in lovil ribe. Neuspešno. Ogromno rib je plavalo tam okrog, to sem preverila z masko, nemogoče, da prav nobena ne prime. Predlagala sem mu, da gre do pasu v vodo vrže nekaj kruha in trnk. V prvem poskusu je uspelo. Ribo smo potem komaj sneli s kljukice in jo takoj spustili v vodo. Bila je ena od takih neužitnih rib z velikimi črnimi očmi in z veliko luskami. Važno, da je bila ribiška sreča na njegovi strani.

Lepo je na našem morju. Vedno bo malo naše, saj se tam doli počutimo tako domače in zadovoljno lepo.