Pogled na Jalovec

Izkoristili smo čudovit dan in zadnji dan oktobra zabeležili v čast nenavadno toplemu vremenu, na soncu in jesenski toploti, tudi visoko v gorah. Bilo je okrog 20 stopinj tam zgoraj med 1611 metrov na Vršiču in vrhom Slemenove špice na 1911 nadmorske višine. To ni bil čisto pravi planinski pohod, bil je bolj turistične narave, kajti pohodnikov je bilo ogromno. Zgodaj dopoldne še ni bilo pretirane gužve, ob povratku pa se je vila kolona takih in drugačnih obiskovalcev gora, od dojenčkov v nahrbtnikih do vsemogočih pasem psov.

Oktober je bil čudovit, nepozaben, topel, v čudovitih razgledih in trenutkih, od prvega do poslednjega podaljšanega vikenda tega jesenskega meseca. Nabralo se je veliko nepozabnih fotografij, ki jih zabeležim enkrat kmalu - oktobru 2022 v nepozaben spomin.

 

Oktobrski sončni vikend

Tako sončno in toplo kot je bil minuli vikend po dobrem tednu dni oktobra, ni bilo še nikoli. Ne pomnim, da bi v tem času imeli piknik na vrtu in se v kratkih rokavih nastavljali soncu.

Sešila sem nov prt za bolj temačne deževne dneve jesenskega časa. Cinje so se po septemberskem obilnem deževju ponovno spravile na svoje mesto in še vedno lepo cvetijo. To so rožice, ki se dolgo časa obdržijo v vazi in so tako umetniško lepe. Pobrati jim moram semena. Ko naključno poslikam rožice se v kadru znajdeta še ploščica z ribami, ki mi jo je iz krajšega potovanja prinesla svakinja in čestitka za rojstni dan. Svakinja mi navdušeno pripoveduje, da je mesto, ki si ga je za študijsko izmenjavo izbrala hčera čudovito in vredno obiska. 

Razmišljam o ljudeh, ki nikoli ne pozabijo na rojstne datume in poskrbijo, da pride čestitka pravi trenutek, nikoli z zamudo in celo pozorno poskrbijo, da je na kuverti prav posebna znamka - na kateri je upodobljen naš domači slap Kozjak.

Ena tako vestnih oseb je ljuba blogerka, ustvarjalka čudovitih čestitk in zanimivih zapisov -  Sonja .  Sama spadam bolj v drugo sorto ljudi, ki večkrat pozabijo na vse skupaj in se potem malo čisto brezveze opravičujemo. Par prijateljic spada v isto grupo kot jaz in tem potem v hecu odpišem, da se kaj slišimo za Miklavža - pa da vidimo katera ob naju dveh ne bo pozabila in bo prva poklicala. Na dan Miklavža imam tako zaznamovanih kar nekaj klicev.

Ravno danes sem se sprehodila do slapa Kozjak. Čudovit je, velik in bučen. Prav tak kot na mini znamki Sonjine čestitke. 

 

Vročinski mega val

Od nedelje do nedelje tega najbolj vročega minulega tedna. Sama sva bila doma, vsi trije so bili na Gorenjskem,  na skavtskem taboru. Na sredini taborjenja se jim zgodi, kar so se bali od vsega začetka  - Ukinejo jim ogenj, požarna ogroženost je razglašena za vso državo. Kar težko si predstavljam njihov večerni zabavni program, skavtske poroke in pesem brez tabornega ognja. A vrnili so se zadovoljni. Bilo je lepo, vroče, tokrat popolnoma brez dežja.

V teh dneh rekordno vročih dni je potrebno po malem zahibernirati. Čim manj migat in čim manj kuhat, čimbolj vzpostavljat obstoječe stanje mirovanja. Na nedeljski dan sva bila povabljena k teti v vas nad Novo Gorico, kjer je bilo takrat hvaležnih 23 stopinj. V daljavi smo opazovali kako se razplamteva požar na Krasu, vedno bolj se je kadilo in naznanjalo veliko ognjeno stihijo ki je sledila. 

En večer sva zavila do Čedada,  pogledat koliko je še Nadiže tam nizdol naprej od nas. Zelena, mirujoča močvara, sem zapisala pod fotografijo, ki sem jo delila s svojo familjarno skupino. Pojedla sva še dobro pravo italijansko pico, opazovala italijane in turiste okrog miz in jih po malem opravljala. Tudi če bi kdo razumel naš jezik, naju v dialektu ne bi razumel,... medtem ko sva midva avstralski par, ki je sedel čisto zraven naju pač čisto vse.

Po dobrem tednu dni sta starša v najhujšem višku poletja zaključila svojo koronsko izolacijo, brez da bi to nadlogo komu predala naprej. Na malem večernem pikniku na vrtu smo pojedli mamin mega paradajz, polna skleda ga je bila. Občudovala sem ga že ko je rasel, ko sem hodila zalivat vrt, ko sta bila na morju. Spomnim se, da sem ji sporočila, da raste en mega velik paradajz in tudi ostali niso prav nič drobni. .

Skoraj vsak dan se ob večerih odpeljeva do Nadiže. Vsak dan v drug bazen. Pravi zeleni welness je to, še nikoli in nikdar ni bila Nadiža tako topla in tako iz dneva v dan bolj počasna. Ponekod se med tolmuni potuhne in izgine, suša vodo vidno pobira. 

Končala sem svojo poletno prešito odejo Sonce in vse vode. Ob večdnevnem prešivanju v pritličnih prostorih hiše, kjer je prijetno sveže, sem dan za dnem prešivala bloke in vadila risanje oblik v šivalni tehniki, ki se ji reče - free motion quilting. Po tem, ko sem zamenjala šivanko, mi je šlo vedno bolje. Med šivanjem sem poslušala radio in pogledovala na telefon. Teta mi je poročala najnovejše novice o gašenju velikanskega požara na Krasu. Vsa goriška je bila vpletena v pomoč, civilno zaščito, trepetali so za ta lep košček sveta s pogledom na morje in Alpe. V svojih šivanih vzorcih sem med soncem in vodo zagledala tudi rjavo zemljo in ognjene poteze. Večkrat sem se pohladila s kornetom sladoleda, ki je v tem času pri nas stalno na zalogi. 

Današnjo nedeljo sva zaključila na Nadiži. Zapeljala sva se naprej,... tja v konec našega Breginjskega kota. Danes sem imela sem prav posebno željo. Zaplavala sem tam, kjer nisem še nikoli - vedno mi je bila voda v tem koncu Nadiže namreč prehladna. Tokrat je bila popolna.

V poletju

Končno je prišlo poletje, še kako si ga zaslužimo. Nadiža se ogreva, še nekaj toplejših noči in dnevnih vročih temperatur pa bo reka polna kopalcev. Prihaja prvi vročinski val, dan se daljša in drvi proti svojemu rekordu. Čakam dopust, hrepenim po morju. Dan za dnem črtam dneve v službenem bloku. Samo še jutri ga prečrtam in mu zraven narišem sonce, morje in še :) zraven.

 

 

 

Odštevanje majskih dni

Ves čas v maju štejem dneve. Pravzaprav odštevam…

Do dneva, ko bom res nepreklicno zadnjič zakurila peč. Že dvakrat sem jo očistila pepela, krog kartonov in drvi okrog nje,  pa jo kmalu potem ponovno zakurila, da sem čez vikend lahko posušila vso žehto  nogavic in kapucarjev.

Odštevam dneve do trenutka, ko me bo prijelo... in si bom rekla, da je prišel dan, ko lahko zamenjam garderobno omaro s poletnimi oblačili in vse zimske reči prestavim v gornji konec.

Čakam dan, ko bo dovolj toplo, da bova spala pri odprtem oknu. Najtoplejšo vrhnjo odejo sem resda umaknila, vendar posteljnina še ni sveže poletna. To se je običajno in zmeraj do sedaj zgodilo med prvomajskimi prazniki.

 

Že od dneva OF je vsa naša družina odštevala dneve do vikenda dneva zmage, ko sta starša slavila zlato poroko. Bil je tako čudovit sončen dan tistega zmagovitega vikenda.  Zbrala se je cela družina, vsi vnuki in vnukinje in celo nekaj njihovih fantov in punc. Zadovoljni smo bili, da smo lahko naredili družinsko srečanje. In ja, čisto zares smo naredili družinsko domačo zakusko  in slavje po protikoronskih pravilih  PCT. Bili smo v vseh treh oblikah mogočih izjem. Na mizah so bile vazice z dišečimi svežimi šmarnicami in mama je dobila  poročni šopek z belimi vrtnicami in šmarnicami, sličen tistemu kot osmega maja enainsedemset. Spekla sem potico, ki je bila zavita skoraj za oceno 4/5. Torte ne bom pozabila,… dala mi je vetra in vse je šlo nekaj narobe. Vmes, med pripravo kremastega nadeva,  so me na vrat na nos klicali na cepljenje – če imam čas, da  pridem v eni uri do Tolmina. Tako sem se na hitro cepila in do večera se je tudi torta nekako sestavila. Hčerka je poskrbela za zlat srček in na torti so gorele ognjevite rakete, ki smo jih najprej neuspešno prižigali na napačnem koncu, da sta se se mali nečakinji hudomušno smejali, najstnik pa rekel, da nimam pojma.

 

Samo še ena noč nas loči, ko bomo s hčero in njenima dvema prijateljicama že tradicionalno skupinsko gledala Evrovizijo. Na koncu bomo  sestavile vsaka svojo stavno listo in postavile stavne nagrade.  Nabaviti moram čips, ribice, tiste smoki medvedke  in pivo. Všeč mi je v njihovi družbi, zraven me vzamejo, ker potem dobro in strastno skupinsko navijamo in opravljamo. Še to, zelo pomembno: letos moramo nekako časovno uskladiti televizijski in radijski signal, saj bo na radiu Evrovizijovodil  Šalehar in to zna biti skoraj tako mogočno dobro kot Toplovod.  

 

V maju mnogi odštevamo do dneva cepljenja. Odštevam dneve do druge doze, tudi  do dneva dneva mladosti, ko vremenarji obljubljajo, da se bo vreme končno ustalilo. 

Odštevam dneve, ko bodo zacvetele prve vrtnice na vrtu. 

Koliko dni še manjka do prvega poštenega piknika na vrtu?

Odštevam dneve do tapravega poletja. Takoj v juniju začnem šteti in odštevati  – do dopusta, do morja, do prvega vročinskega vala. 

 

 

 

pletena kapa in buf in o neskončnem svizcu

Ravnokar je Bergant v najavi Odmevov omenil, da bo poleg vseh koronsko političnih novicah govora tudi o svižčevem neskončnem dnevu. O madona, od kod mu pa to?  "svižčev neskončni dan" in potem najdem slavnega svizca Phila in njegov film, ki mu je prinesel svetovno slavo Neskončni dan.

Danes je svečnica in to je dan, ko baje legenda pravi, da če svizec 2. februarja po izhodu iz brloga zagleda svojo senco in se vrne, se bo zimsko vreme nadaljevalo še šest tednov. Če sence ne vidi, naj bi v Ameriki kmalu prišla pomlad. Svizec Phil oziroma človeški člani njegovega kluba, ki se imenuje Notranji krog, napovedujejo trajanje zime že vse od leta 1886, pri čemer pa sicer bolj ali manj redno streljajo mimo. Čeprav je imel prav v manj kot 40 odstotkih primerov, je njegova napoved postala prava turistična atrakcija, ki jo vsako leto povzamejo tudi številni svetovni mediji in fotoagencije.

Za več pač glejte Odmeve na svečnico, ko bo Bergant povedal kaj in kako. 

Zakorakali smo v februar, ki je konec koncev še kako zimski mesec, čeprav se dan lepo podaljšuje. Naj zato pokažem še nekaj štrikarskih reči te zime. Seštrikala sem si  tako kapo in takšen buf. 

Sedaj pa da vidimo kam se bo svizec obrnil, če bo oboje še kaj prišlo prav,...lahko pa sledite še vsem naslednjim dnevom v februarju, pa da vidimo, kam gremo.

2-1      Če je svečnica(2.2) preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila.  

    2-2      Če je svečnica(2.2) zelena, velika noč bo zasnežena.  

    2-3      Če je na Blaževo(3.2) oblačno, bo na Jurjevo privlačno.  

    2-4      Če kaplja od sveče prej kot od strehe kane, huda zima še nori in kakih 27 dni ostane. 

    2-5      Če na svečnico(2.2) deži, se kmalu pomlad oglasi.  

    2-6      Če na svečnico(2.2) sneži, se že vigred oglasi.  

    2-7      Če na svečnico(2.2) sonce na jasnem vzhaja, lisica še v brlog zahaja. 

    2-8      Če o svečnici(2.2) burje ni, malega travna rada znori. 

    2-9      Se Polona(9.2) v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja.  

    2-10    Če se na svečnico(2.2) jasno zdani, zima še dolgo trpi. 

    2-11    Če jazbec pred luknjo na soncu je zdaj, gre za štiri tedne rad nazaj. 

    2-12    Če svečana mačka na soncu leži, v sušcu spet rada na peč pribeži 

    2-13    Če je Svečana pretoplo, bomo Malega travna radi za pecjo.  

    2-14    Svečanski Valentin (14.2.) prinese ključ od korenin. 

    2-15    Ako je pretoplo svečana, bo malega travna počivala brana, ako pa je mraz, se poti obraz  

    2-16     

    2-17    Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo. 

    2-18     

    2-19     Kar Svečana ozeleni, se rado posuši.  

    2-20     Do svečnice mlaska, po svečnici praska. 

    2-21     

    2-22     

    2-23    Kadar Matija(24.2.) zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje.  

    2-24    Sveti Matija (24.2.) led razbija, al  če ga ni, ga pa naredi.  

    2-25     

    2-26    Po 8. februarju gre sonce z gora v ravnine, novembra pa z ravnine v gore.  

    2-27     

    2-28    Če sever konec svečana brije, nam dobre letine up zasije.   

2-29 Kar svečana ozeleni, se rado posuši.

 

 

 

Nepozaben sneg v decembru

Dobrodošel december! Kako veseli smo bili snega!  Saj veste, da smo v naši hiši vsi snegoljubci. Tamali me je že ves teden spraševal kdaj bo sneg in koliko ga bo zapadlo. Že v začetku tedna sem mu povedala, da ga bo v sredo ob desetih zvečer petnajst centimetrov. Gotovo sem zadela! V četrtek zjutraj je Tamala vzela moje veliko ravnilo in ga namerila 24 centimetrov. 

Sneg je pobelil deželo in odel pokrajino v le nekaj barv v vseh odtenkih sivo podobnim in veliko veliko bele.  Otroci na bližnjem hribu ob robu gozda so bili odeti v vse žive barve pisanih bund, kap in rokavic. Vsi so bili rdečih lic in v očeh jim je bilo tako veliko veselja. Sprehajalci smo se ustavljali ob hribu in vsi potrjevali: "Kako lepo jih je videti in res tako rabijo to veselje!" Že kmalu po devetih zjutraj sem jih zagledala že od daleč, iz okna dnevne sobe. Ta dan je bil pouk na daljavo prav posebej zaznamovan. Tamali je rekel, da je učna ura pri matematiki podana v dveh opcijah - ali iti na sneg, narediti fotografijo in jo poslati učiteljici, ali pa izračunati eno stran računov in jo enako enako pofotografirati in poslati učiteljici. Preveriti moram, če je učiteljica slučajno res dobila kakšen izvod računov.

Včeraj popoldan sem morala tudi sama izkoristiti dan. Sneg se namreč ne bo obdržal dolgo.  Naredila sem srednji krog po Kobariškem blatu. Prečila sem skozi rob gozda in nazaj po poti, ki je bila že preorana s traktorskimi kolesnicami.  Noge sem imela tople in suhe, po hrbtu pa pošteno prepotena. Ni enostavno hoditi v snežkah naokrog in po celem snegu. Telo se vedno po malem maje, išče ravnotežje in je precej nestabilno. Zanimiv, zabaven in tudi naporen občutek, še posebej ko to počneš več časa. 

Lep dan je bil včeraj!  Nepozaben sneg v decembru! Pomnili ga bomo. V tem letu bomo pomnili vse dneve, ... saj veste kako bo šlo "to je bilo takrat ko je bila korona,.." Prekinila sem delo iz hišne pisarne in šla na sneg.

 

Novoletni dan v Benetkah

Že jeseni sem se dogovarjala za počitnice ob novoletnih praznikih. Rekla sem si - če bo sneg  - bomo šli nekam blizu smučat, če bo vreme preslabo, poiščemo eno toplo vodo za kopanje.

Snega je odločno premalo. Smučat nismo šli, čeprav imamo smučke s sabo.  In tako lepega in sončnega vremena je pač preškoda za namakanje. 

V Benetkah je bilo na prvi novoletni dan začuda malo ljudi. Nobene gužve po stopnicah Rialta. Po ulicah smo se premikali hitro, na vaporetu smo dobili sedeže v prvi vrsti.

Naši gostitelji, domačini so mi rekli,  da imamo srečo. Pred meseci so bile Benetke zalite z vodo in običajno je v tem času tod okrog gosta megla. 

Srečkoti na prvega prvega dvajset :) Verjamem, da ste jo tudi vi včeraj ujeli in bo držala vse leto!

Na zmagovalnem odru današnjega dne

kar tak malo praznični vikend je za nami

Ker Primorci danes praznujemo!
Praznujemo tudi s športniki. Primož Roglič in Tadej Pogačar sta zmagala Vuelto, bravo! In odbojkarji so na dobri poti do zmage v Stožicah, kjer se odvija Evropsko prvenstvo v tem športu.

Praznuje tudi letni čas. Visoko dviga zasluženi pokal nad svojo obličje in poje svojo poletno himno, častno, brez solz v očeh. Kako lep sončen in topel vikend je za nami!

Tokrat sva ga kar sama preživela na morju. Tam, kjer sicer ne bi nikoli želela preživljati kakšen glavni dopust. A tako lep podaljšan vikend bi še kako rada ponovila prav tam. Mogoče še za kakšen kolesarski izlet brez enega klanca. Brez napora, nič kaj preveč zares športno, sama uživancija.  Sprehodi ob dolgih peščenih plažah po mokri mivki (ker po suhi se ne da hoditi),  pa tako ali tako spominjajo na filmske zgodbe  :)
Še kaj napišem. Za spomin na ta poslednji poletni vikend v sredini septembra. 

Sezona Nadiže

Otvoritev že preteklo nedeljo. 
Jaz čakam na skoraj tam nekje 21 stopinj celzija. 
Trenutno danes popoldan 18,4 (sproti mogoče kaže tukaj - temperatura Nadiža si-vreme.com)

Od prvega junija dalje

Pa je junij tukaj. In zakasnela objava z dne 1. junija. Ko je vreme in poletje  končno pričelo prihajati k sebi. Takrat sem šla v oglede za bezeg, da pripravim bezgov sirup.  Pot čez polje sem potem naredila še enkrat in dvakrat, da je bezeg popolno zacvetel in dobil omamen vonj.  Na poti sem srečala mnogo živalic: galeba, žabe, močerada. Vem da so bili tam okrog divji prašiči, ker je na mnogim mestih hudo razkopano  in čebeljarji pravijo, da je bil tam okrog tudi medved.
Čas prehiteva. Danes, desetega, je bezgov sirup po oseminštiridesetih urah pacanja v sladkem sirup z dodatkom limone narejen. Včeraj smo otvorili sezono Nadiže. Poletje hiti v prvi vročinski val.

Majske zgodbe

Letošnji maj drvi med zgodbami zmage in mladosti. Hiti. Zelo. Vremensko ni čisto pri pravi.

Enaindvajsetega maja zvečer sem zakurila v peči. Zagotovo rekordno zmagovit datum! Vem, da je bil to dan po dvajsetem, ko sem prišla iz bolnišnice, od svojega drugega posega, na drugi nogi njenega ožilja. En teden sem bila na debelo zelo tesno zavita v povoje in sem se komaj premikala.

Tamali mi je posodil svojo športno uro, zapestnico, ki meri korake. Po takem posegu je namreč pomembno, da se čimveč hodi. Zadan je cilj 12tisoč korakov na dan. Zmagujem že četrti dan zapored!

Nedelja po dnevu mladosti je bila oblačna, nič kaj topla in žehta se je sušila cela dva dni.  Iz postelje sem šele pred dnevi odstranila zimsko odejo. To naredim navadno vedno pred prvim majem, letos pa se je vse zavleklo daleč naprej, do dneva mladosti.

Rože in vrt malo samevajo. Pravzaprav kar zelo. Nisem tako pridna kot mnoge druge mame, none, gospodinje. A prišel bo tudi njihov čas. Priložnost bodo gotovo dobile!

Minila je Evrovizija, ki jo vedno rada spremljam. Navijala sem za naša dva, ki sta od danes naprej po novem kar Zalagasper in sta mi prirasla k srcu. Zagotovo je to njuna majska zmaga, ko sta si nabrala izkušenj, novih priložnosti in veliko veliko novih poslušalcev.  Tista evrovizijska sobota bo postala zgodovinska, zabava v družbi je trajala do konca, do zmage,  do pol dveh ponoči. Jaz, naša Tamala in dve njene frendice, dobre prijateljice, sošolke iz osnovne šole. In še naš Tamali zraven. Naredile smo stavno listo, točke,... malo poslušale, malo opravljale, na veliko klepetale o vseh mogočih rečeh, ob polnoči jedle narezek,.. Všeč mi je v njihovi družbi in še bolj sem bila vesela, ker so me imele zraven,.. saj veste, na koncu sem samo mama...

Tamali me je pred dnevi razjezil. No, saj nisem bila čisto tako zares huda,  saj sem ga razumela, da je pač moral preveriti hipotezo, ki jo je moral dokazati... no, ne vem točno kako mi je že vse skupaj strokovno znanstveno razlagal. Že Dragi mu je povedal,  kaj se bo zgodilo in zakaj se bo to zgodilo,.. ampak on je to res moral preizkusiti. Od nekje je dobil manjšo steklenico,  vanjo natočil vodo, jo zamašil in dal v skrinjo. Ko sem naslednji dan v skrinji iskala slivove cmoke sem našla rezultat njegovega poizkusa. Vse povsod polno črepinj in debelega ledu. Bil je zadovoljen, sedaj ima dokaz, verjame, sedaj ve! Zmagal je!

Tamala končuje šolo, zaključuje ocene, se bori za čimboljši uspeh.  Tako bo morda matura naslednje leto kaj manj na udaru. Fant pravi, da je vse pod kontrolo. Pisal je NPZ v šestem razredu in na rezultate gleda z velikim optimizmom. Ja, prav tako pravi "da je lahko optimističen".  Me prav zanima ali bo to njegova zmaga, v katero je tako zelo prepričan?

S prijateljico sva šli namesto na kavo, na krajši pohod, dolg uro in pol - ravno toliko časa, kolikor dolgo je trajala vaja orkestra, na katerega je pripeljala svojo hčero. Pravi, da je bilo to super, da sva namesto da bi sedeli ob kavi, šli raje na  takšen pohod. Bil je preveč lep dan, med dnevi dežja, med enim in drugim obdobjem slabega vremena, da bi ga zapravili kar tako - ob kavi, za mizo. Naklepetali sva se ravno tako, naredili veliko korakov, povišali pulz in globje zadihali. Čista zmaga!

Najstarejša hčera je pred zaključkom predavanj in pred pričetkom izpitnega obdobja šla v Gardaland :o Enajst avtobusov študentov v Gardaland! Dvajsetletni in več, veliki, odrasli otroci! Pa naj bo, zakaj pa ne. Povem ji, da sem tudi jaz kot študentka šla v Gardaland in je bilo ohoho,.. nič kaj dosti ringlšpilov, saj je bilo že na avtobusu vsega piva preveč...

Ooo kako čakam poletje! Če sem odkrita mi je sicer vreme v resnici naklonjeno. Še kar nekaj časa bom namreč morala biti oblečena v kompresijske nogavice. Ne predstavljam si, da bi udaril kakšen hud vročinski val. 

Maj je tako pri koncu. Letos posebno zmagovit, v temperaturah, količinah dežja in prav nič poleten. Njegovo slavo mu pišejo mladi, kakopak drugače. In vsi z njim, ki smo večno mladi v srcu :)

v Planinskem raju konec aprila

Konec aprila je. Zunaj je 6 stopinj celzija, dež pada, naš Planinski raj je višjih legah pobelil sneg.
April se poslavlja. Saj ga imamo radi, čeprav je to mesec, ki bi mu kdo rekel "krneki". Medtem ko je marec brezpogojno prinaša pomlad in rože, razveseljuje ženske in mame,.. aprilu nadevamo same muhaste pridevnike. Mnogokrat je po nedolžnem zapostavljen.

Obrnili bomo nov list našega koledarja.

Prihaja maj, ki je "oh in sploh" mesec. Saj veste; mesec ljubezni, zmage, mladosti, izključno najlepši izbor besed zanj.

Ivan Volarič Feo (Planinski raj)

Ni se nam treba tja vrniti

če v njem ostanemo. 

Po stopinjah letošnjega februarja

Sledimo mu do konca. Tudi v željah,... ki so obvisele na koledarju s Feotovimi hajikuji

Zdi se, da rožcam v kvačkvani odeji tako paše zimsko sonce. Veliko ga je!

Lenobni pogled mačkona nam je v veliko zadoščenje, ki pomirja. Vse je uredu, tudi če je zima.

Kulturni dan je bil pravi praznik. S sestro sva po več kot desetih letih šli skupaj na smučanje. Sami, brez mularije.

Veliko učenja je bilo v februarju. Punci sta pridni. Založeni s čaji in kavami in čičkami fantov.

 Veste kako je lahko kičast Krn pozimi, brez oblačka na nebu? Da bi bil tak himalajski mu manjka veter in mraz. V pravih  zimah, v starih časih je bil čisto zares himalajski.

 V februrju letos je naš Tamali postal smučar. Florjanka na Trbižu nama je bila najbolj všeč. Sončna in hitra, ravna in malo strma.

Včasih rabim, da grem v korak, v breg, v veliki krog naokrog, po stopinjah drugih in stopinjah nekega časa v februarju, ko je bilo čisto malo snega in veliko sonca, ki ga premetuje prezgodnja pomlad.

V februarju sem bila visoko pod oblaki na Kaninu, kjer je meni vedno lepo.  Ker pogled seže do morja!

 In bil je februarski nedeljski pohod na Matajur pred kosilom. Le visoki vršaci so pokriti s snegom. Eh, pa kaj bi več tožili po zimi, če je februar skoraj čisto pri koncu.