Mama nam je prinesla potico.
Hčera je z listki cvetja v čebulni vodi pobarvala nekaj pirhov.
Imamo hren in meso.
Tudi sine ima svoj čokoladni kinder, ki ga je dobil za svoj rojstni dan.
Spominja ga na otroške trenutke in na vse igračke, ki so se skrivale v njem.
V cerkvi je zvonilo.
Na ulicah ni žive duše.
Zemlja in Sonce praznujeta. Kot da bi bila na dopustu, na oddihu ob velikonočnih počitnicah. Dobro se jima godi. Nad Kitajskimi velemesti ni več gostega dima smoga, v Parizu se sliši celo ptičje petje, v Benetkah je morje v kanalih kristalno čisto, delfini so priplavali blizu obale italijanskih mest, tudi naše Izole. Na severu Indije se na razdalji 2oo kilometrov vidi Himalajsko gorstvo.
Zdi se, da je Človeštvo na Zemlji, pod svojim Soncem na svojem križevem potu in čaka odrešenje. Na poti v svobodo, ki ga bo zaznamovalo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar