Kamniti most na Nadiži je most, ki ni na mejnem prehodu "Most na Nadiži", to je čisto drugje. Napoleonovega mosta na Nadiži tudi ne smemo zamenjati z Napoleonovim čez reko Sočo pri Kobaridu. Napoleonov kamniti most na Nadiži se nahaja ob cesti od Podbele do Robidišč.
Idiličen kamniti most.
Nikjer nikogar.
Le šum vode in ptičje petje.
Peš sva jo mahnila naprej po cesti in po peš poteh, tudi kolesarskih trail poteh. Po slednjih je vasica Robidišče in Breginjski kot postal poznan daleč naokrog.
Razgledala sva se na drugo stran soteske Nadiže, do vasi Logje, kjer je cerkev glasno odmevala na vsake četrt ure. Pogled je segel vse do idiličnih beneških vasi na drugi strani meje. Po dobrih šestih kilometrih hoje vnakreber sva prispela do vasi. Srečala sva dva domačina, dva psa, dve mački, ducat kokoši. Ob lično obnovljeni hiši se je igral otrok. Krenila sva še slab kilometer naprej, do konca, kjer je bil na mejni državni črti postavljen velik betonski pilot. Neprehoden konec sveta. Domačini vedno rečemo, da je tam daleč, bogu za hrbtom, v Robjeh, konec sveta.
Bil je čudovit dan za odkrivanje lepot naše doline. V zapovedanih novih okoliščinah korona časa išemo pozitivno naravnanost in se opogumljamo, da je vsaka butasta reč in prepoved tudi za nekaj dobra.
Dolina je brez turistov, ki bi se v času velikonočnih počitnic navlekli iz vseh strani. Napolnili bi lokalni kamp ob reki Nadiži, napolnili kolesarske poti, gostilne. Verjamem, da bi se imeli čudovito lepo.
Z eno ali par besedami bi v iskanju omenjenega pozitivnega navdiha, najin pohod opisala kot - Popoln mir, le šum vode, ptičje petje in zvon v daljavi.
Ko sva prišla do avtomobila, je sonce reki jemalo slovo. Nad njo je poletel večji bel ptič. Mogoče je bil galeb.
Ni komentarjev:
Objavite komentar