Maske gor in maske dol

Že več časa me provocirajo, kdaj bom šivala maske.

In so me sprovocirali.
Naj bo.
Za suvenirje, za spomin, na ta nori čas. Vsakemu eno.

Bila je pomlad

obleke zelene 

bila je pomlad 

Moja občina

Našo občino obdajo tri veliki hribi in gore. Matajur,  Stol in seveda najvišji Krn. Matajur je bolj beneški, pripada Livškim vasem in njihovemu koncu. Stol je seveda Kotarski, pripada Breginjskemu kotu in iz njegovega vrha seže pogled na Nadižo in do najbolj zahodne vasi naše države, Robidišče. Na Krn smo vsi ponosni, a najbolj seveda vsi iz Dežele, Drežiškega konca in vasi izpod Krnom ter tistih vasi, ki jim pravimo vasi na sončnem bregu reke Soče.
Soča je najbolj mogočna reka. Po njej nosi ime dolina in prisvajamo si jo vse tri posoške občine. Zato se tudi skupaj imenujejo Posočje.  Nadiža je najbolj topla rekla v naših krajih. Prav zanimivo je, da se lahko kamen in voda poleti tako zelo segreje, medtem ko se Soča nikako ne more. Idrijca je mala reka, najbolj kobariška, lokalna in na pol slepa. Takšno ime nosi le zato, ker se pri vasi Idrsko zlije v reko Sočo. Njen izvir je  pod Matajurjem, blizu vasi Staro Selo. Idrijca teče po Kobariškem blatu, ki je v času dežja neprehodo, ob suši pa reke sploh ni videt, saj na pol ponikne in se tako zelo leno premika po polju.
Meja z bovšo občino je trnovski klanec, Trnovo ob Soči pa nima nobene veze s Trnovsko planoto, ki je na goriškem koncu. Blizu vasi Kamno, ki je meja s tolminsko občino stoji griček ob reki Soči, Sveti Lovrenc. Tam je pokopan naš največji pesnik,  Simon Gregorčič. Od tam je čudovit pogled na našo dolino. Robič je zadnja vas na poti v Italijo in enako se imenuje tudi mejni prehod, ki je trenutno odprt le za nekaj ljudi, ki se vozijo dnevno na delo v Italijo.

Z jutrišnjim dnem se vsled korona dekretov lahko sprehajamo in gibamo le v domači občini.
Lahko bi vam še kaj zapisala. O Svetem Antonu nad Kobaridom,  muzeju 1. svetovne vojne, skritih kanjonih Nadiže, Napoleonovih mostovih, o hišnem hribu v Prdela, o planinah, siru, kozah in ovcah, skritih rovih prve vojne, kako je bilo ob potresu in kako je vsakič ob povodnji,... o vseh znanih gostilnah, adrenalinskih športih in kolesarski poteh.
Na svidenje v naši dolini! Do takrat pa ostanemo doma, vsak v svoji občini!

Koristno je imeti nekaj mačk

"Koristno je imeti nekaj mačk. Če se slabo počutiš, pogledaš mačke in se takoj počutiš bolje, ker mačke vedo, da je vse, kakor pač je. Enostavno vedo. So rešiteljice. " 

Charles Bukowski

konec 2. tedna

Odprli smo naš 2. šampanjec, za drugi teden, ko smo vsi skupaj doma.

Če sem natančna, to ni bil šampanjec, temveč kar dobra penina. Dobili smo jo skupaj s panetonom za dobrodošlico ob novem letu od naših exchange gostiteljev v deželi Veneto.  Takrat smo ga prinesli domov, da ga skupaj popijemo, pa je vedno kdo manjkal pri hiši.

Na zalogi imamo še 2 šampanjca  in nona pravi, da ima tudi ona še dva, da nam ju da.

Kaj pravite jih bo skupaj dovolj? Za vsak minuli teden enega, ko smo vsi skupaj?
Preglejte še vi vaše zaloge, šampanjci se hitro ustarajo in niso več dobri.

Na zdravje, ostanite doma in ostanite zdravi!

in še nekaj o šampanjcu: (c/p iz Pomurec.com)

Vsak šampanjec je penina, vsaka penina pa ni šampanjec. Šampanjec se imenuje le penina, izdelana v francoski pokrajini Champagne. Metodo pridobivanja penečega vina je v 17. stoletju po spletu okoliščin odkril francoski menih Dom Perignon, do odkritja pa mu je pomagalo hladno vreme, nadzorovana proizvodnja penine se je v pokrajini Champagne razvila šele v 18. in 19. stoletju.

Penino pridobivajo na dva načina. Pri klasični metodi poteka sekundarna fermentacija v posebnih steklenicah, pri drugi, ki se imenuje tankovska metoda ali charmat, pa drugo vrenje poteka v velikih visokotlačnih posodah.
Ali pravilno odpirate steklenico?Odpiranje steklenice penine je lahko pravi spektakel. Predvsem ob posebnih priložnostih, ko odpremo kakšno posebno steklenico, le-to izkoristimo tudi za pok zamaška. Odpiranja steklenice se lahko lotimo tudi s sabljo, vendar tu velja večja previdnost. Vendar pa je pravilno odpiranje penine diskretno, nežno in tiho. Zamašek počasi vrtimo okoli njegove vzdolžne osi, pri tem pa nadzorujemo njegovo polzenje iz vratu. Zadržimo ga s palcem, da se komaj sliši nežen pok ali celo zgolj le kratek vzdih, ko se tlaka izenačita. Pomembno je tudi, da je penina pri odpiranju primerno ohlajena.
Pri nazdravljanju s penečimi vini ne trkamo Predvsem za silvestrovo radi nazdravimo s šampanjcem in je že kot nekakšno nepisano pravilo. Vendar pa, čeprav nazdravimo ob polnoči in si zaželimo vse dobro, pri nazdravljanju s penečimi vini nikoli ne trkamo s kozarci, ker zaradi mehurčkov ne zazvenijo, prav tako jih pa ne dvigujemo visoko v zrak, ampak jih samo dvignemo in se pogledamo v oči. Kozarec s penino pa pravilno držimo za spodnji del peclja, ker tako na kelihu ni prstnih odtisov in se pijača ne ogreje. 
 

Tortilja

Danes so sami kuhali.
Tortilje. Omako zase so pripravili z mletim mesom in zame v pravi veganski, pohvalno dobri omaki.
Ko pridem iz službe domov fant pogreje omako zame in speče testo. Tako lepo je zloži in mi reče, da se tega ne je z vilci ampak  kar z rokami.
Bila je tako dobra, da dobim še eno, dodatek. Na koncu poližem še prste.
Tudi on je za kosilo pojedel dve, pravi.

Športni dan

Šola na daljavo, učenci od 6-9 razreda:
Urnik za 25. 3. :

V sredo bomo imeli športni dan. Prav ste prebrali-ŠPORTNI DAN.V teh dneh ste se navadili da šolsko delo opravljate na daljavo sami ali s pomočjo staršev. Ta čas odraščanja v »drugačnih pogojih« nas uči, da se v krogu družine učimo odgovornosti zase in za druge.Tudi tokrat bo tako. Delate zase, delate za to, da bosteohranili psihofizično kondicijo.

In sva jo mahnila v breg, en velik krog do Tonocovega gradu in do Soče. Še vedno je  moledoval, da kako grdo jim je odpadlo smučanje na Cerknem, ki ga sedaj tako butasto nadomeščajo... in da bi ga raje prišparali za čas, ko bo spet šola.  Na koncu je zadnjo četrtino poti obupal in jo mahnil domov. Do Slapa Kozjak sem  šla sama. Bilo je tako lepo.

v postu, med linki in koščki blaga,...

Zlagam kose blaga in poslušam radio, Toplovod. Moj torkov večerni ritual v mojem kotičku.
V peči sem zakurila ogenj. Zunaj močno piha, mrzlo je.

Enajsti dan je danes, pravi Mihi. Od petka trinajstega dalje. Debata je dobra.

Razmišljam o tem, da bi se bilo potrebno odklopit,... v teh dnevih prostega pada časa. Manj slediti vsemogočim spletnim stranem, ...italijanskim, kot izgovor, da vadim italijansko,.. statistikam, grafom, filozofom, teorijam zarote in tem in enim strokovnjakom.

V času posta smo. Odpovedala sem se slaščicam, mesu in pašti, ker so v njej pač jajca. Držanje zaveze. V letošnjem postu si bom za vedno zapomnila zavestno kršitev, ki ima opravičilo vsled izjemnim zgodovinskim časom te ere, ko smo na tisti ponedeljek ali nedeljo, ko se je s poslednjim javnim prevozom vrnila še Tavelika hčera odprle in spile novoletni šampanjec.
Od takrat smo vsi skupaj doma. Dobro smo. Tudi moja starša. Z očetom imava burne debate in se tudi kaj spričkava. Predlagala sem mu, da bi se moral malo odklopiti. Lahko bi imela za kakšen dan skupni post še od vseh sorte linkov in sledenj  temu burnemu času.

Lucifer za pavzo

Iz svojih sob sta se preselili v spodnje prostore, kjer imata svoj mir, pravita.  Vmes si pogledata tudi kakšno serijo. Trenutno je aktualen  Vampir?,.. ne ni vampir,...ni hudič. Uf, ne spomnim se. Neki čuden žanr mora to biti,.. videla sem kako se ženska spremeni v sončno svetlobo in kot mi je bilo razloženo je ona kot en bog. No, ne vem. Nekako tako. Vprašajte mularijo.

,... sedaj sem se spomnila kaj gledata - Lucifer je ta serija. 

Nocoj sem spet prišla malo k njima. (že spet) Nista hoteli, da jima kaj zaigram na klavir, ker nočeta poslušat mojih improvizacij... Malo sem posedela in ju opazovala. Nista se dali motiti. Tamala je imela slušalke in je poslušala svojo učiteljico. Književnost.  Zraven je na glas komentirala in na momente postajala nestrpna. Potem je še nekaj zamomljala med zobni in učiteljco z drsnikom premaknila dalje.

8 x toaletke

Minuli šivalni challenge. Na zalogo, za rojstne dneve dragih ljudi, ki jih v tem času le pokličem, darilce pa bo zato počakalo... in če zašepetam..., prav zato s kakšnim darilcem pošteno zamujam in je še v delu.

Tokrat sem blago najprej ročno prešivala in za medvologo uporabila manjše ostanke poliestra. Kroj ima okroglino,  kar pri šivanju zadrge zahteva dobršno mero potrpežljivosti. Potem sem jih ukrojila, izbrala zadrge in blago za notranjost. Prav zato je toaletka bolj prostorna in pregledna.

na današnji dan

Vse najboljše POMLAD!

In vse najboljše tudi  Slavoj Žižek!

Šola in služba doma

Vsi za ekrani. Vsak za svojim. No, edino Dragi je v službi in bolj ali manj čaka nadaljna navodila, kaj početi  v tem času, ko Dolina ostaja prazna.

Tamali pravi, da njegova šolska ura traja cirka 15 minut na predmet, da pa nekaj ne razume pri trapezu in mu moram razložiti. To, da ga v naslednjem tednu čaka vadba bobnov po skypu že ve, da pa bo svoji učiteljci pel melodično ritmične vaje enako po skypu, se mu kar bojim povedat. Maturantka pravi, da se ta teden še ne more resno lotiti dela, da pa bo začela bolj resno v naslednjem tednu. Doda še, da bi morala iti spet pogledat za Sočo če so ovce že storile, če so že prišli mladi backi. Skrbi jo, kako bosta s prijateljico izvedli aplikacijo zdravil za razglistenje pritlikavih in podobnih koz, da ju ne bo nobeden videl. Študentka pravi, da so sedaj profesorji pogruntali, da bo vse skupaj več časa trajalo in se bolj resno lotili zadeve in jim naložili dela. Sama razmišljam kako bi bilo fino, če bi imela mačkona tudi na polici velikega službenega okna. Ob tem punci klepetata, da si res ne predstavljata, da bi morali kako hudo karanteno preživeti brez mačk.

Tarkovski

V teh čudnih karantenskih časih je preminil naš podganar Bart. Sedaj imamo le še enega ljubkega podganarja. Tamala mu reče "moj fant." Ime mu je Tark, Tarkovski na dolgo.
Sedaj ga malo več crkljajo, se družijo z njim in skrbijo za njegovo socialno komponento. Danes, ko nima več družbe, lahko kaj hitro zboli in pogine.
K sreči za živalce ne velja prepoved gibanja, druženja in poljubčkanja.
Za sprehode, druženje in poljubčkanje punc s tapravimi fanti, pač.
Pravkar zakonsko sprejeto  :o

na tale dan,...

"...v meni je lekcija"  :) sta na koncu dodala Tomi in Gušti in Andrej zraven.

Dobivamo lekcijo? Jo?

 Iz SSKJ  - tudi...
3. ekspr. oster opomin, ukor, kazen: dati komu pošteno lekcijo; deliti lekcije; podjetje bi zaslužilo lekcijo za slabo vzdrževano cesto / poraz na tekmi je bil za moštvo krepka lekcija; ker nisi ubogal, si se prehladil — to naj ti bo lekcija za drugič (koristen) nauk.

V debato in razmislek lahko poslušate Šaleharja iz včerajšnega Toplovoda - Kaj se bo svetu in ljudem spremenilo (tudi na bolje)? ali pa berete Žižka v v Večeru od 4.2.letos - Kaj pa če virus mutira in sproži globalno katastrofo?ali pa še bolj zadnjega od 13.3. - Širjenje panike je znak, da se grožnje ne jemlje resno. 

Imejmo lekcijo  - v sebi - že danes, ne za drugič.

Akcija bunker

Bunkr je naš podstrešni kot, ki že dvajset let ni doživel čistke. "Pospraviti podstrešni kot- bunker" je ena od mnogih alinej "družbeno koristnega dela", iz seznama opravil 1. tedna.
Koliko spominov in koliko zanimivih zgodb, otroških risb z vrtca in vse sorte igrač. Našli smo tatovo vojaško knjižico in moj spominski dnevnik s poti po Skandinaviji leta 1995, stare bankovce in nekaj noninih srebrnikov. Zavrgli smo preluknjene blazine za kampiranje in stare ruksake in potovalke, v smeti je romalo kar veliko take in drugačne šare. Dobili sta se dve pleteni košari, eno je mačkon Karl že zasedel in je sedaj njegova.
Ostajamo doma, vsi skupaj, za več dni,...kot že dolgo ne.

Prvi nedeljski sprehod

Prvi nedeljski sprehod tega zaznamovanga časa.
Šla sva do Nadiže in nazaj. V paru.
In srečala druge pare. In sprehajalce psov. Na daleč smo se pozdravili,  na daleč kaj navrgli o tem času in kako da smo.  Kar malo kričali smo,  da se nas je slišalo tja čez polje. Kljub sončnemu vremenu je bil veter še vedno kar hladen.

Perche ti voglio bene

Buongiorno cari amici!
...questo non e una semplice influenza.

IO RESTO A CASA

perche ti voglio bene

Že več kot leto se ukvarjam z učenjem italijanščine na Duolingo.com. 

Manjka mi še finalni zaključek skozi zadnje lekcije, da končno zaključim.
 

V teh časih še bolj mislim na naše sosede Italijane in njihovo neprestano žlobudranje, objemanje in jemanje življenja na način  - La vita e bella -  tudi takrat ko je zelo, zelo hudo.

Od petka trinajstega dalje

Prihajamo v čas, ki ga bomo pomnili in se bo tudi otrokom in mladim vtisnili v spomin za vekomaj in o katerem bodo nekoč pripovedovali svojim otrokom.

Razmišljam o takšnih dogodkih svojega časa:
- ko je umrl Tito - četrtega maja, osemdeset -  takrat so vsi rekli,  da bo zagotovo prišla vojna, ker je bil samo Tito tisti,  ki je vse narode naše domovine lahko obdržal v bratstvu.
- Letalska nesreča na Korziki leta enainosemdeset. Pri poročilih so počasi brali vsa imena, ki so se počasi premikala po ekranu.
- Černobil - konec maja šestinosemdeset -  Uf, spomnim se, ko so starši rekli, da ne smemo ven. Dež je padal in sosedovi punci sta od svojega očeta, (ki je bil nekje visoko v vojski.) zrihtali mašinco, ki je merila radioaktivnost in sem pa tja bolj ali manj piskala. S tisto mašino smo potem hodili povsod in najbolj je piskalo v velikih lužah.
- Nagovor Miloševiča leta devetinosemdeset "...ne čujem dobro..." Spomnim se, ko sem se zavlekla v posteljo in jokala, ker bo sigurno sedaj vojna, zelo kmalu, ker vsi tako govorijo.
- Še danes mi je morda žal, da nisem bila 24. junija enaindeveteset  na Trgu republike...ker sem se bala,.. ker mi je sosed v študentskem naselju rekel, "da ali sem sigurna, da je varno?,..", ne vem od kod je zvedel, da so tanki na meji...in potem prav zato nisem šla,.. ker mi je zatrdil, da ima prave informacije.
- Velikonočni potres devetnajsto osemindeveteset v Posočju, ko sem najprej mislila, da so vrgli atomsko bombo. Šipe oken so bile pod kotom 45 stopinj. 
- 11. september dvatisočena. Z očetom sva v živo spremljala dogajanje po satelitski televiziji. Najprej je bilo modro nebo brez oblačka, potem sta se oba stolpa sesula. Oba sva klela s hudimi besedami in nisva mogla verjeti svojim očem.
- ...potem je enkrat okrog leta nulaosem prišla recesija, ko sem rekla, da je še zmeraj bolje recesija kot bilokatera vojna in če mora biti recesija namesto mrtvih, naj pač tako je. 


Danes, od petka trinajstega marca dalje, v reportažah z dnevom zamika, beležim ta  čas.

Mala nečakinja občuduje rdečo koronco,  ko pri poročilih skače po mizi.

Pričenja se obdobje nekega časa v začetku pomladi dvadvajset, ki ustavlja ljudi.

Ne hitimo več tako zelo... in  - ostajamo doma.

v stiku z naravo

Nedeljski sprehod po podaljšani poti ob Soči. Skoraj 3 urce hitre hoje. GPS pokaže skoraj 13 kilometrov, pove prijateljca, ki diktira strumen korak.
Ob reki, malo gor, malo dol, pretežno po soncu, ki se sprehaja po pobočju Stola. Pihal je skoraj topel pomladanski veter, čeprav je bilo še hladno. V gorah je zapadlo veliko snega. Pokrajina je kičasta, kot bi jo narisal.

Ostajamo v stiku.
Z naravo.

virus z rdečo krono

Danes je 8. marec, naš praznik, ki si ga naredimo za praznik prav zato, ker je in mora biti. Samo zato, ker je bil praznik in še nedelja po vrhu, sem na hitro pripravila eno improvizirano vegansko sladico z datelji, pravim rjavim sladkorjem, jagodami, malinami, javorjevim sirupom, nekaj orehi in polivko iz  85% črne čokolade. Ker v postu jem vegansko. Da je bila improvizacija popolna sem vse skupaj pripravila kot sladico v kozarčku.
Pozno popoldan sem si po nedeljskem sprehodu privoščila svojo improvizirano sladico.  Zraven sem brskala po najbolj aktualnih spletnih straneh doma in po Italiji. Večkrat se je na ekranu prikazala  mikroskopska slika corona virusa prav tako zelo lepo rdeča, popolna, prava umetnina. Bila je kar malo podobna moji rdeči sladici.

Virus zazanmuje čas od  letošnjega pusta do osmega marca. Le kako mu kaže naprej?
Ko sem okrog novega leta poslušala novice iz daljne Kitajske sem si mislila, "le kaj za božjo voljo imajo za bregom?, le kaj vedo, pa mi ne?... da zaprejo cela mesta in fabrike?"
Zanimivo je poslušati ene in druge ljudi, ki v enem hipu govorijo, da je to vse skupaj le brezvezna panika, da gre za navadno obliko ene gripe, da je skrb odveč.... in potem kmalu po tem, v drugem pogovoru me začnejo čudno gledati in spraševati, da zakaj pa ne povem, da sem bila v soboto v Ikeji?

Tamali me že cel teden sprašuje, kdaj bodo zaprli šolo. Danes je vprašal še nono. Ta mu je rekla, da sigurno čez 1o do 14 dni, ker je tako rekla Urška in bo zato ziher držalo. Eh, ma ne smemo se hecat s takimi rečmi,.. :) Da je vrag vzel šalo so rekli že Italijani, in zaradi velikega števila obolelih in oklicane epidemije zaprli v karanteno cele teritorije.

Zapis nekega časa v letu dva dvajset, ko se sprašujemo ali je vse skupaj bolj nujnost ali  bolj usoda ali en tak načrt -  od koga?

Upam, da bo update k tej objavi enkrat čez štirinajst dni na dan enakonočja zelen, regratast, prav nič bolan,... čeprav malo tak... bolj za sebe, v miru,  z naravo, le najbljižjimi ljudmi, v zdravem telesu in duhu.
Srečno in vse najboljše!

laptop coverji - drugič

Moji prvi coverji in podobni ovitki so imeli zadrgo samo naravnost, kar je bila ne čisto optimalna rešitev. Komp je šel vanj včasih dosti na knap, pod posebnim kotom, takotako... Hčera mi je rekla, da bi bilo dobro in bolje, da bi bila zadrga naokrog.

Uf, kar nekaj časa sem gruntala in gruntala in potem pogruntala.  Sedaj moram pa samo še ponavljat in dodelat še variante velikosti,  ki so čisto vseh sort.