Pozno popoldan sem si po nedeljskem sprehodu privoščila svojo improvizirano sladico. Zraven sem brskala po najbolj aktualnih spletnih straneh doma in po Italiji. Večkrat se je na ekranu prikazala mikroskopska slika corona virusa prav tako zelo lepo rdeča, popolna, prava umetnina. Bila je kar malo podobna moji rdeči sladici.
Virus zazanmuje čas od letošnjega pusta do osmega marca. Le kako mu kaže naprej?
Ko sem okrog novega leta poslušala novice iz daljne Kitajske sem si mislila, "le kaj za božjo voljo imajo za bregom?, le kaj vedo, pa mi ne?... da zaprejo cela mesta in fabrike?"
Zanimivo je poslušati ene in druge ljudi, ki v enem hipu govorijo, da je to vse skupaj le brezvezna panika, da gre za navadno obliko ene gripe, da je skrb odveč.... in potem kmalu po tem, v drugem pogovoru me začnejo čudno gledati in spraševati, da zakaj pa ne povem, da sem bila v soboto v Ikeji?
Tamali me že cel teden sprašuje, kdaj bodo zaprli šolo. Danes je vprašal še nono. Ta mu je rekla, da sigurno čez 1o do 14 dni, ker je tako rekla Urška in bo zato ziher držalo. Eh, ma ne smemo se hecat s takimi rečmi,.. :) Da je vrag vzel šalo so rekli že Italijani, in zaradi velikega števila obolelih in oklicane epidemije zaprli v karanteno cele teritorije.
Zapis nekega časa v letu dva dvajset, ko se sprašujemo ali je vse skupaj bolj nujnost ali bolj usoda ali en tak načrt - od koga?
Upam, da bo update k tej objavi enkrat čez štirinajst dni na dan enakonočja zelen, regratast, prav nič bolan,... čeprav malo tak... bolj za sebe, v miru, z naravo, le najbljižjimi ljudmi, v zdravem telesu in duhu.
Srečno in vse najboljše!
Ni komentarjev:
Objavite komentar