Soča je najbolj mogočna reka. Po njej nosi ime dolina in prisvajamo si jo vse tri posoške občine. Zato se tudi skupaj imenujejo Posočje. Nadiža je najbolj topla rekla v naših krajih. Prav zanimivo je, da se lahko kamen in voda poleti tako zelo segreje, medtem ko se Soča nikako ne more. Idrijca je mala reka, najbolj kobariška, lokalna in na pol slepa. Takšno ime nosi le zato, ker se pri vasi Idrsko zlije v reko Sočo. Njen izvir je pod Matajurjem, blizu vasi Staro Selo. Idrijca teče po Kobariškem blatu, ki je v času dežja neprehodo, ob suši pa reke sploh ni videt, saj na pol ponikne in se tako zelo leno premika po polju.
Meja z bovšo občino je trnovski klanec, Trnovo ob Soči pa nima nobene veze s Trnovsko planoto, ki je na goriškem koncu. Blizu vasi Kamno, ki je meja s tolminsko občino stoji griček ob reki Soči, Sveti Lovrenc. Tam je pokopan naš največji pesnik, Simon Gregorčič. Od tam je čudovit pogled na našo dolino. Robič je zadnja vas na poti v Italijo in enako se imenuje tudi mejni prehod, ki je trenutno odprt le za nekaj ljudi, ki se vozijo dnevno na delo v Italijo.
Z jutrišnjim dnem se vsled korona dekretov lahko sprehajamo in gibamo le v domači občini.
Lahko bi vam še kaj zapisala. O Svetem Antonu nad Kobaridom, muzeju 1. svetovne vojne, skritih kanjonih Nadiže, Napoleonovih mostovih, o hišnem hribu v Prdela, o planinah, siru, kozah in ovcah, skritih rovih prve vojne, kako je bilo ob potresu in kako je vsakič ob povodnji,... o vseh znanih gostilnah, adrenalinskih športih in kolesarski poteh.
Na svidenje v naši dolini! Do takrat pa ostanemo doma, vsak v svoji občini!
Ni komentarjev:
Objavite komentar