Nepozaben sneg v decembru

Dobrodošel december! Kako veseli smo bili snega!  Saj veste, da smo v naši hiši vsi snegoljubci. Tamali me je že ves teden spraševal kdaj bo sneg in koliko ga bo zapadlo. Že v začetku tedna sem mu povedala, da ga bo v sredo ob desetih zvečer petnajst centimetrov. Gotovo sem zadela! V četrtek zjutraj je Tamala vzela moje veliko ravnilo in ga namerila 24 centimetrov. 

Sneg je pobelil deželo in odel pokrajino v le nekaj barv v vseh odtenkih sivo podobnim in veliko veliko bele.  Otroci na bližnjem hribu ob robu gozda so bili odeti v vse žive barve pisanih bund, kap in rokavic. Vsi so bili rdečih lic in v očeh jim je bilo tako veliko veselja. Sprehajalci smo se ustavljali ob hribu in vsi potrjevali: "Kako lepo jih je videti in res tako rabijo to veselje!" Že kmalu po devetih zjutraj sem jih zagledala že od daleč, iz okna dnevne sobe. Ta dan je bil pouk na daljavo prav posebej zaznamovan. Tamali je rekel, da je učna ura pri matematiki podana v dveh opcijah - ali iti na sneg, narediti fotografijo in jo poslati učiteljici, ali pa izračunati eno stran računov in jo enako enako pofotografirati in poslati učiteljici. Preveriti moram, če je učiteljica slučajno res dobila kakšen izvod računov.

Včeraj popoldan sem morala tudi sama izkoristiti dan. Sneg se namreč ne bo obdržal dolgo.  Naredila sem srednji krog po Kobariškem blatu. Prečila sem skozi rob gozda in nazaj po poti, ki je bila že preorana s traktorskimi kolesnicami.  Noge sem imela tople in suhe, po hrbtu pa pošteno prepotena. Ni enostavno hoditi v snežkah naokrog in po celem snegu. Telo se vedno po malem maje, išče ravnotežje in je precej nestabilno. Zanimiv, zabaven in tudi naporen občutek, še posebej ko to počneš več časa. 

Lep dan je bil včeraj!  Nepozaben sneg v decembru! Pomnili ga bomo. V tem letu bomo pomnili vse dneve, ... saj veste kako bo šlo "to je bilo takrat ko je bila korona,.." Prekinila sem delo iz hišne pisarne in šla na sneg.