V soboto je bil čudovit sončen dan. Pripravila sva manjši ruksak v katerega sva dala dva mini sendviča in dva termusa. V enem je bil čaj, v drugem kava in v vrečki nekaj maminih lešnikovih robljičkov za zraven kave. Podala sva nekaj navodil otrokoma, da bo kosilo dokončano in kuhano, ko se vrneva. Z avtom sva se zapeljala do Drežniških raven, do krajnega roba nad vasjo. Slabo uro hoda je bilo hoje do drežniške planine Zaprikraj. Ubrala sva uren korak, sonce je prijetno grelo telo, zrak pa vseeno ne več za čisto kratke rokave.
Danes razmišljam, da se je morda prav na tem pohodu podhladil, prehladil, ga je nekaj ujelo,.. da par dni potem ni bil več tapravi in je zvečer segel v tisto našo gornjo omaro po lekadolu in angal es spreju,.. in zjutraj je že dobil vročino... in saj veste, kako je v današnjih časih tako zelo zakomplicirano in strahozaskrbljujoče, da zboliš kar tako.
Ni komentarjev:
Objavite komentar