Carpe Diem dan

Minil je zadnji oktobrski vikend. Dva pomembna dneva.  Dva dneva, za katera smo vedeli, da sta zadnja. Tako čudovita, poslednja, v najlepši zlati jeseni.
Geslo - Izkoristiti dan, je vlekel množice ljudi v hribe in na morje. Tudi kdo od tekačev na Lj. maratonu bi raje ta dan šel na Krn ali plavat v Fijeso.

Carpe diem quam minime credula postero, je rekel Horace, rimsi pesnik ki je živel v nekaj desetletjih pred rojstvom Kristusa. 

 'izkoristi dan, čim manj zaupaj jutrišnjemu'.

Mnogi so mahnili na Slemenovo špico gledat macesne, ki je bila sprva tudi moja in sestičina ideja, pa sva se premislili prav zaradi napovedane splošne obleganosti Vršiča in tistih macesnov tam gori. Mogoče nama bo uspelo tja gor, še preden zaprejo Vršič čez zimo.

Vzela sem dan v svoje roke. Pustila sem v nemar vsa gospodinjska dela in reči. Naj počakajo dež. 

Uživala sem čudoviti dan in se mu prepustila. 

V kratkih rokavih sva s sestro šli ob reki v hrib pod Krn, do Drežnice in po grebenu strmo navzdol, mimo slapa Kozjaka do reke.

Vredno je bilo. 

Mamino kosilo bom povrnila. Jutri bo dež. 

Tudi nedeljsko slaščico še spečem. Včeraj sem se ji izneverila.

Zlata jesen je bila mogočna. Popolna. Vredna dneva in pozabe na vse okrog in na dan potem.

Zbogom najbolj zlata jesen!

Kartica z Irske

Naša dijakinja je še s tremi sošolkami v okviru Erasmus izmenajve na praksi na Irskem. Pravijo, da je Irska najlepša dežela, s pomembno opombo - takoj za našo Slovenijo, zeleni pašniki pa so tako lepi, da bi še same najraje postale kar krave. To izjavo lahko podajo le veterinarske tehnice, ki so navdušene nad vsemi kravami, ovcami in konji, ki se pasejo na klifih ob morju tam na severu.

Vreteno časa

Nedelja je, proti koncu oktobra. Napovedanih je do 25 stopinj celzija. Vikend  brez sonca.
Cel vikend sva sama. Ena punca vodi skavte na Jakcu, Tamali je tudi v eni od skavtskih skupin. Druga punca je na izmenjavi na Irskem. Pišemo si in pošiljamo fotografije. Ona zeleno irsko idilo s čudovitimi oblaki, mi njen bolj ali manj mačke.
Zakurim v peči, da se posuši perilo. Prijetno toplo postane.  Zunaj ni prijetno. Vlažno je, sivo megleno, grdo. V kratkih rokavih grem na sprehod do reke. Ujame me dež.
Študentka ostaja v Ljubljani, Tamali je prehodil 27 kilometrov v petih urah in pol, cca 43ooo korakov pravi. Bilo je zabavno, čeprav so na orientacijskem tekmovanju že takoj  zalutali in se tako že na začetku izgubili.  Namesto da bi prišli v spodnji Logatec, so prišli v zgornji Logatec. Utrujen se vrne domov. Tiramisu s kakavom sem pripravila posebej zanj. Zmazal ga je. Z dodatkom.

Vrtimo vreteno časa. Nitke tečejo. Čas teče. Tri klopke po tri nitke. 
Si čas lahko razdelimo? Si vzememo čas? Kdo nam krade čas? Včasih se klopček navitja skotali po tleh. Ujame ga mačka in ga zbrca s seboj. Jezim se. Spet dobim svoj klobček v roke. Navijam naprej. Na vsakem klopku sta dve debelejši nitki in ena čisto tanka.
Navijam iz vretena časa, ki si ga vzamem v uteho reči, ki so mi pri srcu.
Navijam niti iz vretena časa na klopko spominov. Iz časa v oktobru na klopko spominov tega babjega poletja v oktobru, pravijo.

Angleški vzorec v slytherin zeleni

To niso desne in leve. Eni mu rečejo angleški vzorec, vso video pomoč in navodila pa najdete pod "brioche stich".  Vzorec res ni težak, lepo se plete. Le popravljanje napak je težko in kar komplicirano. Te se najde pod "fixing mistakes - brioche stich".

Vzorec je primeren za šale, saj je enak na obeh straneh in hkrati še rahel in zelo raztegljiv. Pletem iz zelo stare devet nitne zelene volne, ki jo previjam iz špolic. (res ne vem kako se temu reče po slovensko - ampak FRAN.SI vse najde - po bovško in ziljsko je to - tulec, vretence, tuljava na katerega je navita volna.  

Barva se ne vidi čisto lepo, ampak je res lepa zelena -  podobna slyterin harry potter barvi. 
Enkrat bo nastal cel pulover. Imam časovnico.

d

petkov dan, ki ni bil kar tako

Pred dnevi sem se zavezala da bom vsak dan pripravila objavo. Do nedelje. Objave bodo, ne zatajim kar tako. Danes takšna brez fotografije. Ker v bistvu se res ne vem kaj spomniti, fotografij nimam na zalogi. Z veseljem pa sem ugotovila, da zaslonka pri fotoaparatu sploh ni pokvarjena. Dela! Tako bom v bodoče lahko dodajala bolj kvalitetne fotografije, ne le telefonskih, kakršne so bile  zadnje čase vse po vrsti.

Še preden sem pričela pisati zgornje, sem zapisala to spodnje:

Medo plus manjka še punčka, pulover zeleni, mamin oranžni-pa poišči gumbe, smreke v delu, Irska, torbe v modrem poišči slike -so nekje, en recept, nova črnomodra v rdečem vezena torba.

Zato da, ne bom pozabila in da  boste vedeli kaj bodo možne teme v prihodnje.   Aha, točno -  danes imava obletnico poroke. Spomnila sem se zjutraj, ko sem v službi premaknila časovnik na koledarju - hmm, kaj je že to nekam poznan datum? :) Namesto ene,...kao da mora biti dobre večerje, sem si zvečer zaželela pice z jurčki in butičnega, ta dragega piva, pale ale ali kako je že.  Jurčki so bili sveži, pica je bila odlična  in skupaj sva jo zmazala z užitkom! Pivo pa mene itak tako hitro prime,  da je veselje!

Malo sentiš

Nocoj se mi posluša takšna sentiš muzika. 

Ta komad je eden izmed najlepših takih. 

Že po imenu,...čeprav je samo navadni.

ker je manj več

 

in še to od benda, ki se drugače bolj zaj...

leži s čivavo na plaži in podobno. 

 ma so dobri. 

 In znajo biti sentiš, čeprav samo v enem in edinem takem njihovem komadu. 

 

Sentiš navadni - Zmelkoow

Trikolorka

Imamo novo mačko. Najdenček, zavrženček, na začetku grozno jokajoča a najbolj pogumna mačka kar smo jih imeli.
Ste že slišali za Calico cat  ali trikolorko? Ko sem sestri poslala fotografijo je napisala, da imamo tipično calico mačko, zelo lepih barv.
Kličemo jo kar Kaliko, sicer pa ima še eno ime in bomo še videli, katero bo prevladalo :). Otroci so jo začeli klicat kar Dosada.  Ker je res najbolj dosadna mačka kar smo jih imeli. Dragi pravi, da je tipično po babje sitna in težitežiteži, ničesar se ne boji in je vztrajna, tudi po tem, ko jo že v peto dislociraš, saj se še kar naprej hoče igrati s prsti na nogah in grizljati nogavice.
Mislim, da smo se kar precej razvadili, da je naš Karl najbolj skuliran maček na svetu. Ona pa temu ogromnemu kul mačku skače za vrat tudi po tem,  ko že parkrat pihne vanjo.  Neprestano se hoče preganjati z njim, njemu pa se seveda sploooh ne ljubi. Kmalu mu je vsega dovolj in zbeži pred njo.

Reči za v kuhinjo

V Kobaridu se je v začetku oktobra odvijal Jestival okusov. Lokalni praznik v katerem se predstavi gostinska ponudba našega konca tokrat ni bil samo lokalni, saj se je reklama vrtela celo po nacionalnem radiu in prišlo je res veliko ljudi.
Za uvod v našo novo sezono kluba - NITKE, v katerem smo zbrane ljubiteljice ročnih del, smo se zato odločile, da pripravimo nekaj izdelkov in reči za v kuhinjo.
In kaj spada v to skupino in je lahko sešito, kvačkano,.. iz cikla ročnih del?
Seveda so glavne in nepogrešljive prijemalke (pri nas jim rečejo čepini). Po klepetanju z ženskami sem ugotovila, da so eni čepini za rabo, drugi pa so narejeni samo in izključno za okras in krasijo kuhinjo. Sovpadati morajo na kuhinjske ploščice in pohištvo kuhinje. Ops, jaz takšnih v svojih kuhinji nimam ;)
V cikel reči za v kuhinjo spadajo tudi  podloge za vročo posodo. Nadja je izdelala zanimivo varianto takšnega izdelka  v tehniki makrameja. 
Vedno bolj trendovske postajajo ekološke vrečke za sadje in zelenjavo, ki so sešite iz zaves. Sešile smo tudi bombažno-lanene vrečke za kruh, ki jih nekatere uporabijo tudi za začimbe in čaje, lipovo cvetje in podobno. Seveda ne smejo manjkati vrečke za trgovino, tudi takšne, ki se simpatično zapakirajo v svoj žep. V kuhinjo spada še predpasnik.
Vse izdelke smo podarile osnovnošolcem, da jih bodo podarili, zamenjali-prodali za prispevek za izlet ali šolski ples. Vesele smo, da nas v svojih prostorih gosti naša šola, s katero rade sodelujemo.

Prijemalke- čepini. Največ jih je kvačkanih, nekaj sešitih. Te se lahko uporabi tudi kot podloga za vročo posodo, ki je še bolj hvaležna kot gosto zvezena v tehniki makrameja.

Vrečke za sadje in zelenjavo se uporabijo lahko za nakupe v trgovini. Na tak način tudi resno pokažemo svojo ekološko osveščenost, saj se izognemo plastičnim vrečkam, ki jih trgovine na oddelku s sadjem še vedno ohranjajo. Vrečke pridejo zelo prav tudi v hladilniku, ko sadje in zelenjava še vedno dovolj dobro diha,  dosti bolje kot v plastiki, kjer rada hitro zaplesni.

Vrečke za trgovino sešite v kombinaciji z žepom v katerega se lepo pospravijo.

Pospravljene vrečke v žepku so še kako dobrodošle v vsaki ženski torbici.

Vrečke za kruh in začimbe.

Predpasnika za mlade in stare, fante ali punce.

O vseh zamujenih objavah - Berlin

Odločila sem  se, da bom cel teden objavila en zapis.
Kar tako.
Ker sem prej zabušavala. 
Ker je oktober recimo moj mesec. 
Ker se je nabralo kar nekaj zamujenih objav in imam kar nekaj novic.

Nocoj sem se spomnila intervjuja s hčero in njeno dobro prijateljico, ko sem ju za objavo  London v avgustu 2o15 vprašala, zakaj v London in ne v Berlin.

V letošnjem septembru se je tokrat s fantom odpravila v Berlin. Intervjuja z njima nisem naredila, mogoče ju še prepričam in naredim update k objavi :)
Sledi nekaj fotografij, ki sem jih dobila, samo zato ker sem sitnarila, da bom naredila kratko objavo.

sončna in senčna stran

Dnevi v oktobru minevajo. Minevajo leta zapisana ob osmem oktobru in včasih moram računat koliko jih že štejem?

nepreklicno približevanje petici

Zanemarjam in odlašam z zapisi tukaj. Občudujem disciplino mnogih od vas, ki beležite moj praznik, mi pišete čestitke. Hvalahvala! Čestitke govorijo o sanjah. Ena čestitka je v zelenih listih monstere. Roža, ki sem jo pomladi iskala za hčero. Našla sem jo. Navdušeno uspeva. Moderna roža postaja. Mnogi slikajo tihožitja z njo. Videla sem jo že vsepovsod. Spomnim se na ptiče flamingote, ki so bili prav tako modni hit. Sedaj iščem še druge monstere. Medium in small varianta ali kakšna čisto nova posebna. Ena druga čestitka ima upodobljen lovilec sanj. Pravljično. Verujoče. Spomnim se na Tamalo, ko je bila majhna in kar naenkrat ni več mogla zaspati in spati. Starejša sestra je takrat od sošolke dobila v dar lep lovilec sanj.  Po tehtnem premisleku in mnogih nočnih prebujanjih je kar sama zavzela stališče, da potrebuje lovilec sanj. Potem bo bolje, bo sigurnosigurno pomagalo. Kupila sem ji lovilec sanj. Še danes ga ni zavrgla.

samo verjeti moraš

Teden je bil lep. Topel. Sončna sobota je bila čudovita, bolj oblačna nedelja je bila protiutež dnevu prej. Kot bi nakazovala težo novega delovnega tedna pred nami. 

potrebno bo uporabiti vse protiuteži


Razmišljam o plusih in minusih. O sončnih in deževnih dnevih. O sončni in senčni strani doline. O tem kako diši po gobah na eni strani hriba in koliko sončne moči premorejo žarki skozi gozd. O prednostih in slabosti enih in drugih. Na eni strani so gobe. Veliko jih je. V sončnem gozdu o gobah ni ne duha ne sluha. Tam se gozd sveti. Zlat je.

nimam pretirano rada gob. ne poznam jih, ne nabiram jih. A so mi všeč kot začimba, kot pika na i, da popestrijo in naredijo jed najbolj popolno,

čarobno omamno

Lep teden v sredini oktobra vam želim.

V spomin na hiške in cerkev ob morju in betinske gajete

Sešila sem etui, v katerega sem pospravila poletne spomine. Nekaj letakov, kamenčkov in prospektov iz letošnjega poletja. Maja je takoj vedela, kaj skrivam in spoznala betinske gajete. Tudi ona ima zelo lepe spomine na otok Murter in Betino, na hiške in cerkev ob morju. Tudi ona zelo rada šiva, zelo lepi izdelki nastajajo izpod njenih rok.
Poskusila sem se v risanju s šivalnim strojem. Slikice so začetniškega formata, a tudi to fazo je potrebno preiti. Tako sta nastala dva etuija, še eden za Majo in za njen spomin na mojo igrico in na najino poznanstvo.