Fotografije je prispevala Wenda :), dijakinja grafike, ljubiteljica umetnosti, oblikovanja in tudi fotografije.
Zakaj si se odločila za London in ne za Berlin?
T: (prvo ku prvo: kje si dobila Berlin? sploh nisva govorile o tem da bi šle v Berlin… kakorkoli.)
Že
od zmeraj sem si želela v Anglijo/London. Angleščino imam zelo rada in
sem navdušena nad vsem angleškim oziroma kakorkoli povezanim z Anglijo.
Ko sva se z Veroniko pogovarjale o tem, da bi lahko nekam šle na izlet
sva obe takoj pomislile na Anglijo, London pa je glavna prestolnica in
za prvo samostojno potovanje je bilo obema najbolj fajn in sigurno, da
sva ves čas na istem mestu, zato sva se obe strinjale s tem, da greva v
London.
V: Na Berlin nisem niti pomislila in ne vem zakaj ne, ker ubistvu je res zakon
Berlin :D Ker imam še celo življenje pred sabo in upam da bom
prepotovala cel svet, je London kar fajn začetek, da smo vidle, kako
stvari so. In če razmišljam, drugim državam sploh nisva dali
priložnosti ker smo se za London odločile v približno 5 minutah. Gremo v
London med počitnicami? Ma kaj je to sploh vprašanje, ja!
T: Hmm… Temza, King’s Cross Station, rdeče telefonske govorilnice.
V: Sedem miljonov ljudi na kupu + vsi turisti še posebej na Oxford
streetu, unikatni ljudje, ki jih u Sloveniji nikoli ne srečaš in sama sreča, da smo s Tinko dejansko ble tam:D
T: Hyde park, prijaznost vseh ljudi, ki si jih kaj vprašal, čokoladice Reese’s.
V: Prijaznost da padeš dol (sploh ne bi blo slabo če bi u Sloveniji kej
tazga ratalo navada), vsi Parki ki smo jih obiskale, nenavadni ljudje.
T: To
je težko vprašanje, ker je bil tako ali tako cel izlet super. Najbolj
sem uživala, ko sva z Veroniko hodile po ulicah in se spontano smejale,
nihče naju ni razumel kaj sva govorile in sva lahko opravljale in
komentirale kar na glas ter pred vsemi.
V: Ma vse je blo tak velik top od top stvari, da težko izberem :D To, da
smo se s Tinko tolko presmejale brez razloga, da so sedeli ljudje pred
nama in smo naglas govorile o njih in itak niso imeli pojma.
T: Prvo
noč sva noro iskale hostel, ko pa sva ga končno našle je bil zaprt.
Nisva vedele, kje bi spale in takrat sem si samo ves čas govorila: “Bova
dobile za spat, bova dobile za spat, bova dobile za spat…” Če bi samo
pomislila, da ne bova imele kje spati, bi me verjetno takoj prijela
panika. No, na koncu sva res dobile za spat, in sicer pri Tajcu, ki je
bil res dobrega srca in naju je sprejel k sebi v stanovanje.
V: Ni me blo strah na tak način, da bi me kakšna panika začela prijemat,
niti ta prvi dan ko smo ob 2h zjutro sedele na kovčkih ker nisva mogli v
Hostel. Meni je blo vseeno zabavno sem si pač mislila, no ja, bomo pač
čakale.
T: Uf
joj, veliko jih je… 3 našitki (en od podzemne, en od Beatlov in en od
Hogwarts), značke (razni rock bandi, Harry Potter), kamenčki iz Natural
History Museum, knjige (se štejejo kot suvenirji?), majce iz Hard Rock
Cafe… Saj se niti ne spomnim vsega.
V: ogromno, večinoma so stvari iz Hard Rocka oz. Rock shopa in Harry
Potterja : značke, badgi, našitki, nalepke, kartice.. Nekej majic za
določene ljudi kar imajo radi, Adventure Time, Sons of Anarchy, Friends,
Torbo za sestro ker je v sloveniji ni dobila, nekej knjigic od Penguin
in dve knjigi zame.
T: Veliiiiiko
reči. Nisva bile “klasične” turistke ampak sva si ogledale kar naju je
zanimalo in nama je bilo všeč (Abbey Road, Platform 9 3/4, razne
galerije, muzeji…). Sploh ne vem, če imam najljubšo stvar, ki sva si jo
ogledale… vse mi je bilo všeč. Mogoče še najbolj Hyde Park, ker je bil
tako velik in sva lahko našle prostor, kjer sva bile same in sva se
umaknile proč od natrpanih ulic Londona.
V: Zdi se mi, da smo res pogledlae vse. Ne bi rekla da na zadjem mestu ker
je daleč od zadnjega mesta, ampak res je bilo utrujajoče se rinit med
ljudmi na Oxfrod streetu, čeprav je bilo res uaaauu po tisith ogromnih
ulicah. Najbolj sem pa bila srečna izven vse množice, na Abbey road-u,
Hyde Parku, Platfrom 9 3/4 in celotna Kings Cross, Rock shop..
T: Vsak
dan sva jedle vglavnem suho. Edino, kar bi lahko rekli, da je bil obrok
je bilo, ko sva šle na Baker Street-u na pico. Čez dan sva jedle, kar
sva imele s sabo, za večerjo pa sva vsak dan drugače: en dan nudlje, en
dan kornfleks, en dan sladoled…
V: Jedle smo bol kadar smo ble lačne in še to smi zdi da ni blo nevemkaj :D
Glavno atrakcijo smo si nardila kdr sva šle na pico v Pizza Hut in je
imela v škorji še sir. Jedle smo prvi dan Nudle, potem Kornfleks, enkrat
smo celo imele namen nardit pašto pa sva ugotovile da nimamo kuhalnika,
sadje, oreščke, sendič v Subway..
T: Za zajtrk sva si šle po kavo ali v Costo ali pa kar v trgovino, v trgovini pa sva si vsakič vzele rogljičke/donoute.
T: Kraljico
bi bolj težko videle, sva pa šle mimo Buckinghamske palače. Beatle bi
tudi bolj težko videle, sva pa šle na Abbey Road in v Beatles Shop na
Baker Streetu. Big Ben in Temzo sva videle vsak dan, ko pa sva šle prav
zraven Big Bena je bila taka gneča, da sva se komaj premikale.
T: Odlomek iz Travel Jouranal, DAY SEVEN:
Dol
sva šle na Hyde Park Corner. Hitro sva si našle en luškan prostor pod
drevesi, STRAN OD LJUDI. Edini problem je bil, da sva pozabile vzeti kaj
za brat. Šle sva iz parka proti Oxford Street-u. Hotele sva priti do
knjigarne na Oxfordu, pa je sploh ni bilo nikjer. Umes sva šle še v Top
Shop in neko trgovino z MILJON CD-ji in MILJON plošlami in MILJON filmi.
:D
Na
mojem zemljevidu na telefonu sva poiskale Waterstones in ugotovile da
tisti Waterstones na Oxfordu sploh ni taprav Waterstones. Šle sva do
tistega TAPRAVEGA in OH MY GOODNESS THAT IS HEAVEN ON EARTH. Pet nadstropij, vse nabasano s knjigami. NOOOOOOROOOOO! <3 nbsp="" p="">3>
Kaj si misliš o svojih starših, ki dovolijo dvema nepolnoletnima puncama z letalom v London?
Kaj rečejo o odgovornosti staršev tvoji friendi?
Bi peljala mamo v London?
Kam bi me peljala?
Bi peljala v London sestro, brata?
Kam bi ju zagotovo peljala?
Zaključna misel - London 2015.
V: odlomek iz Travel Jouranal, DAY TWO: Najina naslednja postaja: TATE MUSEUM Šle sva do postaje Holborn, (Central line, ki je rdeče barve, iz neznanega razloga smo tej postaji ves cajt govorile Horsney... WHAT). Dol smo šle na postaji St. Paul's kjer nobeden ni imel pojma niti kaj je Tate Museum. Je rekla ena prodjalaka Lizzy: "Is it near that wobbling bridge from Harry? " xD Očitno je že blo to to, ker na koncu tega mostu je stal TATE.
T: Jaz
sem lahko samo vesela, da imava take starše, da nama pustijo kar tako
iti. Res nama zaupajo in zdaj vidijo, da sva res vredne zaupanja. :D
V: Da so zakon, in najbol zakon, super mega najbol zakon straši, ker nam
zaupajo in vedo, da ne bomo šle delat nobene neumnosti in zrušit tega, na
čemer delamo, da lahko uresničimo to, kar si želimo.
Kaj rečejo o odgovornosti staršev tvoji friendi?
T: Skoraj
vsi so bili nekako tako: “Resno vama kar pustijo? Meni ni šans da bi mi
pustili…” Če ne tako so bili pa: “Oooo zakon, js bi tudi!”
V: Vsak starš mislim da za svoje otroke ve kje so meje ker ga pozna že od
majhnega. In res je, da je že počasi čas, da postanemo oz. postajamo
samostoji in odgovornosti prevzmamemo tudi nase in za njih odgovarjamo.
T: Bi
jo, ampak ne vem, kako bi se znašla ona tam. Če bi jo samo za 5 minut
pustila samo, bi se takoj izgubila sredi vse tiste gneče.
T: Na
Oxford Street, da ti pokažem Primark in kako majo tam vse poceni, Hyde
Park, ker je res lep, Sherlock Holmes Museum in Abbey Road + The Beatles
Shop. Verjetno še v kak muzej in mimo teh večjih turističnih atrakcij
(Big Ben itd.).
T: Absolutno.
T: Harry Potter trgovino, King’s Cross Station, Hamley’s (ogromna trgovina z igračami)… pa še kam.
V: Tja, kamor nama v prvo ni uspelo it, V Harry Potter studios, ampak midve
bomo še prplazle do tja :D V Londonu bi jo pa peljala povsod kamor
normalni turisti ne gredo :D Vse glavne znamenitosti so itak že preveč
standanrd stvar. Na King's Cross, Waterstones, Parki..
T: Ugotovile sva, da se znajdeva in se imele fenomenalno. Lahko bi ostale še dlje, bova pa skoraj 100% šle še kdaj v London.
V: Zdej še bolj vem, da je to tisto kar hočem v življenju. Služit denar s
tem kar rada počnem in kot sem to počela to poletje, da sem lahko potem
šla pa če tudi za en teden za prvič v London. Imele smo se res super in
ostale bi tudi še en mesec tam :D Sincerely yours,Wenda *
Noro, bravo dekleta, in seveda bravo za mame, ja včasih še zmerja mislimo, da so to mali in neboglejni otroci. Pa niso, so pravi mladi raziskovalci in popotniki.
OdgovoriIzbrišiVsa pohvala najprej mamam, ki so to dogodovščino dopustile in seveda šjorama, da ste same smacate izpeljale ta podvig :).
OdgovoriIzbrišiMama, ti si zakon! Vidim, da sta se punci super znašli v velikem svetu. Jaz sem za podobno turo rabila vodiča, pa že dolgo nisem več najstnica. :-)) Punci, uživajta mladost in še naprej raziskujta svet! Mami bo pa že zapisala, da bomo imeli še mi kaj od tega. :-)
OdgovoriIzbriši