Ob koncu neurja in barve neba

V naših koncih je še pošteno lilo, mi pa smo se umaknili še bolj proti zahodu in malo na jug. Sonce se je pravkar pripravljalo leči v toplo posteljo. Tudi mi bomo kmalu. V mestecu tik pred Benetkami, ki ga raziščemo jutri.

Razgledi s poti so bili neverjetno lepi. V hribih je še pošteno lilo, oblaki so se kot kožuhaste ovce sesedali med hribe, doline in kotilne na severu.
Pred nami se je pričela prikazovati neverjetna barva neba. Vmes nas je skoraj celo pot škropil dež, sem in tja  tudi v obliki močnejše lokalne plohe.
Vprašala sem, kakšna barva je to? Kako je lepa! "Rada bi jo imela,"vzdihnem.
Tamali mi prične razlagati, da takšno rozasto oranžno barvo dobiš, da zmešaš več rdeče, malo rumene in malo bele:
"Najprej bi vzel enako rdeče in bele, da bi dobil roza. Potem bi vzel rdečo in rumeno in bi dobil oranžno. Potem bi zmešal več oranžne  kot roza - tako približno 2 enoti oranžne in 1 enoto roza.
Ko bi to zmešal, bi ti dobila tako barvo neba."