Jesen v poletnem zanosu

Jesen se ima čisto lepo. Uživa v svojem poletju in se ne pusti motiti. Danes popoldan sem šla iskat barve jeseni. Oranžno rdečih, rdeče ognjenih. Ni jih še veliko. Slišala sem žvrgolet celo ptice in to mi je bilo čudno, smešno - saj ni pomlad! Jesen je očitno v svoji eri poletja, čisto lepo ji je in nič ji ne manjka.
Šla sem na daljši nedeljski sprehod: čez Sv. Anton na Tonocov grad, do Soče, čez brv, po delu soške poti do livade nad Kozjakom, v Kozjakovo galerijo, do Zaročišča, čez most, nazaj proti kampu in navzgor do ceste, nazaj na Sv. Anton. Nenavadno veliko turistov sem srečala. Bili so povsod: na Tonocovem gradu, kar trlo se jih je v Kozjaku. Srečala sem Tolmince, Italijanske pohajače, Špance, precej nemško govorečih turistov, dva para Azijcev.
Oh, pogrešam malo več samote v tem času, kakšnega domačina sem pa tja, jesenski mrzel veter in padajoče listje.