Ob koncu neurja in barve neba

V naših koncih je še pošteno lilo, mi pa smo se umaknili še bolj proti zahodu in malo na jug. Sonce se je pravkar pripravljalo leči v toplo posteljo. Tudi mi bomo kmalu. V mestecu tik pred Benetkami, ki ga raziščemo jutri.

Razgledi s poti so bili neverjetno lepi. V hribih je še pošteno lilo, oblaki so se kot kožuhaste ovce sesedali med hribe, doline in kotilne na severu.
Pred nami se je pričela prikazovati neverjetna barva neba. Vmes nas je skoraj celo pot škropil dež, sem in tja  tudi v obliki močnejše lokalne plohe.
Vprašala sem, kakšna barva je to? Kako je lepa! "Rada bi jo imela,"vzdihnem.
Tamali mi prične razlagati, da takšno rozasto oranžno barvo dobiš, da zmešaš več rdeče, malo rumene in malo bele:
"Najprej bi vzel enako rdeče in bele, da bi dobil roza. Potem bi vzel rdečo in rumeno in bi dobil oranžno. Potem bi zmešal več oranžne  kot roza - tako približno 2 enoti oranžne in 1 enoto roza.
Ko bi to zmešal, bi ti dobila tako barvo neba."

Spanje pravičnega

Na tako deževen dan, dan pred rdečim vremenskim alarmom, ko bo še več dežja in še veter po vrhu,  je naš mačkon vse svoje življenske funkcije spravil na minimum. Spal je celo noč, cel dopoldan, cel popoldan.  Mogoče se je vmes primajal do posode z briketi in vode, a v zasilnem nočnem wcju nismo zaznali sledi. Dvakrat smo ga postavili pred vrata, da bi šel mogoče malo ven, opraviti svojo potrebo ali dve. Nak! Ritemsko nazaj, nema! Okrog petih popoldan se je le postavil pred balkonska vrata in zaprosil, da mu odpremo. Mahnil je čez pergolo po kiviju, pa če je bilo še tako mokro. Sila je bila taprava, do takrat pa več kot vredno spanje pravičnega. (iz SSKJ -ekspr. spati spanje pravičnega mirno, trdno spati;)

Roza torbica s cevastim okrasnim robom

Prvič sem sem šivala okrasni rob z vrvico. Če boste brskali po yutubu napišite - "piping", "how to make and sew piping", pa boste videli, za kaj gre. Misilm, da mi je kar lepo uspelo in bom gotovo še kdaj ponovila.
Torbico sem podložila z mehko medvlogo, jo ročno prešila z vezenimi črticami v spodnjem delu.  Zgornji del je prešivan z vozlički kar sem pa tja, vsem rožicam v središče cveta.
Torbica je namenjeni deklici iz šestega razreda, ki je že v maju praznovala rojstni dan in smo se z veliko zamudo spomnili, da bi ji veljalo "vnovčiti darilni ček". Povedala je, da bi rada nekaj v roza barvah in seveda, da gredo v torbo veliki formati not za klavir.

Rožce in popita kava.

Dobila sem fotke rožic na belih stolih. 
plus popita kava.
Ker ima fraj dopoldan pred faksom.

lepi jesenski vikendi

Topli oktobrski vikendi so pri kraju. Še včeraj smo na stežaj odprli balkon. Rožce mi je bilo še pregrešno odnesti v klet, ko še tako lepo cvetijo. Maček se rad nastavlja sončnim žarkom. Punca je dobro naštudirala matematiko. Fotka je še od prejšne sobote - pisala je štirko. Vedno ko se vrne domov, carta svoje živali. Tista dva v kajpi jaz preziram. Nista mojamoja, ne morem ju imeti rada. Niti da sta luštna, ne morem reči, saj... Eh, še celo maček ju prezira.
Včeraj sem šla čez polje v kratki švic majci, ki sploh ni pasala k jesenskim barvam, v katere se odeva vse naokrog. Čudno sem se počutila v njej, tako fluoresčentno je zaudarjala. Danes jo je posušil severni veter. Pospravila sem jo v pomladanski kup oblačil.
S sprehoda sem se vrnila pred peto. Takrat je sonce še zadnjič obsijalo Sv. Anton. Dnevi se bodo vedno bolj krajšali in tudi vremensko postajali letnemu času primerni.

Darilce jesenskih barv

Moja ljuba sestrična mi je prinesla prav posebno darilce: "...da ne bom več jamrala in jokala po jesenskih barvah", sem dobila darilce samih jesenskih barv. Naša jabolka, ki jih je pred tedni pobrala v veliko gajbo je posušila, sešila vrečko in nanjo s tekstilnimi barvami narisala jabolko in na veliko zapisala deklaracijo. Njen dragi vedno pripravi žganje iz koroških borovih češarkov. Dobila sem ga v mali lušni flaški, ki ima najbolj jesensko rdečo vsebino.  Skupaj z otroci v vrtcu je naredila še svečnik in nanj dodala najbolj rdeče liste jesenskega grma. V darilu je bil še kozarček jagodne marmelade. Jagode v poznem maju vedno skupaj nabereva na koroškem polju takoj za mejo, kjer moja sestrična živi. Marmelada kot spomin na nek drugi čas, ki ostaja še kako lep, a je danes le še spomin. Dobrodošla jesen! Prihaja.

Jesen v poletnem zanosu

Jesen se ima čisto lepo. Uživa v svojem poletju in se ne pusti motiti. Danes popoldan sem šla iskat barve jeseni. Oranžno rdečih, rdeče ognjenih. Ni jih še veliko. Slišala sem žvrgolet celo ptice in to mi je bilo čudno, smešno - saj ni pomlad! Jesen je očitno v svoji eri poletja, čisto lepo ji je in nič ji ne manjka.
Šla sem na daljši nedeljski sprehod: čez Sv. Anton na Tonocov grad, do Soče, čez brv, po delu soške poti do livade nad Kozjakom, v Kozjakovo galerijo, do Zaročišča, čez most, nazaj proti kampu in navzgor do ceste, nazaj na Sv. Anton. Nenavadno veliko turistov sem srečala. Bili so povsod: na Tonocovem gradu, kar trlo se jih je v Kozjaku. Srečala sem Tolmince, Italijanske pohajače, Špance, precej nemško govorečih turistov, dva para Azijcev.
Oh, pogrešam malo več samote v tem času, kakšnega domačina sem pa tja, jesenski mrzel veter in padajoče listje.

Rožice za dva bela stola

Projekt - kvačkane rožice za fantovsko odejo trenutno pavzira. S sinom sva ugotovila, da imava veliko kvačkanih rožic in tudi še veliko časa. 

Punci sta se preselili v svoj "flat" v Ljubljani in nabavili dva plastična stola, pravzaprav štiri. Dva večja in dva manjša, za goste. Ko sem se kot gostja v njunem fletu usedla na modern bel stol sem ugotovila, da bi bilo bolj domače in predvsem toplo, če bi bilo še nekaj na tistem snežno belem stolu.

Skvačkala sem 3 cikle rožic okrog središčne rože in dodatno skvačkala vrvice,  da se rožice prevežejo ob noge stola.
Sedaj čakam fotko iz njunega fleta, da bom videla, kako izgledajo stoli v rožicah.
Bomo skupaj pokukali.

Vrtnice v oktobru

Ne pomnim, da bi bilo že kdaj v oktobru toliko cvetočih vrtnic. 
Dragi mi je izbral le najlepših!
Za osmi oktober! Moj.