petindvajsetega maja

na fbju padajo čestitke vsem mladim po srcu, mnogi delijo spomine na štafeto mladosti in stadion JNA, pesmi tistega časa. Drugi v tujini imajo danes neki drug praznik, dela prost dan, ki ga bodo v podaljšanem vikendu izkoristili za dopust v naših krajih. Na placu je bilo kar precej turistov, ribičev, padalce, kajakašev, avanturistov...
Prihajajo prvi majski prazniki, ki jim sledijo še eni drugi kmalu v začetku junija, ko se začne turistična sezona in tudi mnogi domači gosti preživijo aktivne vikende tod okrog.
Za nas domačine postaja utrip kraja v tem času drugačen, kot je bil še pred leti, ko turizem ni tako cvetel. Takrat si na placu lahko srečal le taglavne Kobarice in njihove kelnarce.

Dan je bil lep, sicer z luno v mlaju rahlo čudno zmeden. Cvetovi vrtnic so po zadnjih plohah in nevihtah popodali na kolena.  Kmalu jim bo bolje.  Prihajajo sončni in vedno bolj vroči dnevi, ki najlepšim majskih rožam tako dobro denejo.

Danes sem se po dolgem času zapeljala okrog ribogojnice, skozi drevored in skozi del kraja, ki sem ga  neštetokrat prevozila z otroškimi vozički. Opazovala sem vrtnice in se zapomnila najlepših, ki bi jih v avgustu odščipnila in potaknila. Čudovito svetlo rozasto vrtnico sem tudi vzgojila s potaknjencem. Preveriti moram, če ta njena mamavrtnica še vedno raste ob robu velikega vrta, ob poti do mame, kjer se je vedno mogočno ovijala ob ulično svetilko.