Še v duhu praznika dela razmišljam o delu danes, o kapitalizmu, sistemu, o tem, da sem v srednji šoli imela predmet, ki se mu je na kratko reklo STM.
Danes sem se spomnila Zgodbe o ribiču, ki jo lahko slišimo tudi kot vic o ribiču v Dalmaciji. Zgodba je celo tema na predavanjih o motivaciji in o tem kako duhovno zrasti. Pripoveduje se v zanimivi sodobni priliki in v duhovnih branjih. Mislim, da jo je v spodnjem citatu povzel prav Antony de Mello, sicer pa sem zasledila, da je originalno zapisana v delu romana, knjige nekega skandinavskega avtorja.
Bogat industrialec s Severa se je kar zgrozil, ko je našel ribiča z Juga, kako brezdelno leži poleg svojega čolna in kadi pipo.
»Zakaj nisi na morju in ne loviš rib?« je vprašal industrialec.
»Ker sem jih za danes ujel že dovolj,« je odgovoril ribič.
»Zakaj jih ne uloviš več, kot potrebuješ?« je delaj industrialec.
»Kaj pa bi počel z njimi?« je vprašal ribič.
»Lahko bi zaslužil več denarja,« mu je razložil severnjak. »Z njim bi si lahko kupil motor za svoj čoln. Potem bi lahko odrinil v globlje vode in ujel še več rib. Tako bi zaslužil dovolj, da bi si kupil najlonske mreže. To bi ti zagotovilo še večji ulov in s tem še več denarja. Kmalu bi ga imel dovolj, da bi kupil še en čoln; morda celo več čolnov. Potem bi bil bogataš kot jaz.«
»In kaj bi počel potem?« je vprašal ribič.
»Potem bi lahko počival in užival življenje,« je dejal industrialec.
»Kaj pa misliš, da delam prav zdajle?« je rekel zadovoljni ribič.
Zgodbico sem že velikokrat slišala. Vedno se spet vprašam, zakaj večina razmišlja kot industrialec?
OdgovoriIzbriši