23. 08. 15

Soška pot - od Bovca do Kobarida

Junija sva Soško pot končala na robu Triglavskega parka, v Kal Koritnici . Ko sem se takrat razgledovala po karti, ki je namenjena mnogim kajakašem sem pomislila, zakaj ne bi Soško pot nadaljevala naprej, ob Soči. Prav tod naprej vodi tudi 25. etapa trase Alpe Adria Trail.


Ob osmih zjutraj sva avto pustila pri žičnici Golobar v Kal Koritnici in krenila čez prvi viseči motiček, mimo Vodence, preko reke Koritnice do Bovca. 







Pogledovala sva proti Kaninu in klepetala o tem ali se bo zgodil čudež, da bomo na Kaninu še kdaj smučali.
Na letališču so pristajala in vzletala mala letala, v zrak vozila padalce in turiste na krožne vožnje.

Krenila sva proti Čezsoči, ob prodiščih, vštric z mnogimi športnimi ljubitelji reke.




Slap Boka je imel veliko vode in pogled nanj iz druge strani, ob cesti Čezsoča-Log Čezsoški je bi čudovit.

 Pogled proti Bovcu iz mostu pri Logu Čezsoškem je značilen za Bovško kotlino
 Pogled proti Žagi in naprej v Rezijo.

Pot sva nadaljevala po obnovljeni in utrjeni poti ob reki, ki jo je močna povodenj poškodovala, do te mere, da je bila pot na tej strani reke neprehodna.

Pri Srpenici je že nekaj časa postavljen nov, dolg viseči most.
Pot zaide od reke skozi gozdičke in bolj ali manj zaraščene senožeti.
Prideva do Trnovega ob Soči. Tu se mora vožnja po reki za vse kajakaše vožnja ustaviti, saj je del reke naprej smrtno nevaren.
Do Kobarida sva nameravala po  domači Soški poti, vendar nikakor nisva našla odcepa zanjo. Pot Alpe Adria Trail je lepo označena in markirana, medtem ko odcepa za čudovito pot, ki je trasirana tik ob Soči  -  od Otone do Kobarida nisva našla. Nikjer ni bila postavljena oznaka, niti nisva našla prave uhojene poti.
Navadno grem na pot z druge strani, ki zagotovo pripelje nekako do glavne trase proti Magozdu, Drežnici. Tokrat pa sva dvakrat celo zašla in se na koncu odločila, da greva pač do Magozda, proti domačemu Slapu Kozjak, do Kobarida, doma. Na poti sva šla mimo izvira mrzle vode, ki priteče skozi votlino.  Osvežila sva si obraz in se odžejala.

Po sedmih urah hoje, dobrih 25 kilometrih hoje sva prišla v Kobarid. Tudi tu je imela reka čudovito barvo, ki bo ostala po čudovitem dnevu in lepem pohodu, nepozabna. 






2 komentarja:

  1. Vau, kakšne čudovite fotke! Res živiš v raju. :-)

    OdgovoriIzbriši
  2. Kolko branja, in kolko krasne Soče. Zaradi dopustov sem kar malo zanemarila vse moje blogarje in sem nazadnje brala kopanje muce na vašem dvorišču.
    Ker to najlažje berem v službi ( groza, kakšno službo imam, kaj !), bom rabila kar nekaj dni, da vse pregledam.
    Hvala za Sočo.
    Lp,
    Diana

    OdgovoriIzbriši