Rošo

Rošo rečemo na primorskem fantu z rdečimi lasmi. Ko sem prvič videla leglo rdečih mačkov sem takoj rekla, da bo naš Rošo.
Ni ga več. Ko smo se vrnili z morja je Karli jokal in bil v predbolezenskem stanju skorajšne zblaznitve.
Od takrat je minilo že kar nekaj časa in kako "čas celi rane" ve danes  tudi Mali, ki je takrat ganljivo zajokal, ostali pa smo ostali s cmokom v grlu. Nona nam je novico o izginulem mačkonu zamolčala, da smo imeli miren dopust do konca.

Fotografija je iz morja in Mali je rekel, da bi bilo dobro  takšen napis besiti tudi pri naši hiši. Da bi mogoče pomagalo.  Ko še ni vedel, da mali Rošo ni imel sreče, ko  se je stiskal ob avtomobilski gumi parkiranega avtomobila.