Peresnice 2015 (3) in giveaway

take z živalicami

aplikacijskimi slikcami,

za našo Tamalo - veliko ljubiteljico lenivcev,...

in za vse druge v drugih slikcah ,...od licise do zajca, ki se lovita po puščici okrog naokrog.

Tudi v duplo varinati za našega tretješolca. 

Ena bo za nekoga od vas, natančenje za nekoga "od vaših".
Komu bi podarili mojo peresnico 2015 in v kakšnih slikici. Ni nujno, da je živalska.
Prav poseben giveaway torej, - ne za vas, ampak za nekoga "od vaših" :)
Pofočkajte se do konca prvega šolskega tedna. Zmaga najboljša inspiracija.

Peresnice 2015 (2)

 

Fantovske za 3 brate - nečake.

in srčkaste, rozaste, dekliške, ženske.
Vse male recikliranke. 

...se nadaljuje.

 

peresnice 2015

Počasi (pravzaprav hitro) prihaja september, prihaja šola, prihajajo peresnice.

se nadaljuje, ... se šiva,..

Komplet za prosvetarsko družino: za mamo, za tata in njuno hčerko, ki nas vsako poletje ob koncu počitnic povabijo na piknik, v slovo počitnic in za dober šolski štart.

o vročem poletju in Pikniku

Zagotovo hit letošnjega poletja, vročega poletja 2015, ki še vedno kar traja. 

Po avgustovsko, lepo. 

Že od junija pa je na tu novi album Siddharte. 

Super album, super muzika, 

čudovit komad Piknik, ki tako paše letošnjemu vročemu poletju.

Piknik (Siddharta)

Vroče poletje, 

voda hladi senca zavetje 

ooo in eden tistih dni. 

Uu. čisto brez skrbi. tjarari. 

Ko življenje zakrije zobe, pridejo iskre in dobri ljudje. 

Vroče poletje, prijetno diši in glasba in petje, 

nekaj na iks in razodetje .uu kako nam je lepo, je lepo.

In ko življenje zakrije zobe, pridejo iskre in dobri ljudje a a 

Nekaj sije v nas ljudeh, ne ugibajmo zakaj, le da vsem lepo je. 

Tudi goli smo vmes a nikogar ne izdaj, zdaj gre le na bolje. 

Nekaj sije iz teles, ne ugibajmo zakaj, le da vsem lepo je. 

Tudi goli smo vmes a nikogar ne izdaj, zdaj gre le na bolje. 

Sonce zahaja, zvezde budi, zrak se ohlaja, ogenj gori, plešemo v temi, 

 Uuu počasi brez skrbi ... tjarari. 

In ko življenje zakrije zobe, pridejo iskre in dobri ljudje a a 

 Nekaj sije v nas ljudeh, ne ugibajmo zakaj, le da vsem lepo je. 

Tudi goli smo vmes a nikogar ne izdaj, zdaj gre le na bolje 

Nekaj sije iz teles, ne ugibajmo zakaj, le da vsem lepo je. 

Tudi goli smo vmes a nikogar ne izdaj, zdaj gre le na bolje.

Soška pot - od Bovca do Kobarida

Junija sva Soško pot končala na robu Triglavskega parka, v Kal Koritnici . Ko sem se takrat razgledovala po karti, ki je namenjena mnogim kajakašem sem pomislila, zakaj ne bi Soško pot nadaljevala naprej, ob Soči. Prav tod naprej vodi tudi 25. etapa trase Alpe Adria Trail.

Ob osmih zjutraj sva avto pustila pri žičnici Golobar v Kal Koritnici in krenila čez prvi viseči motiček, mimo Vodence, preko reke Koritnice do Bovca. 

Pogledovala sva proti Kaninu in klepetala o tem ali se bo zgodil čudež, da bomo na Kaninu še kdaj smučali.

Na letališču so pristajala in vzletala mala letala, v zrak vozila padalce in turiste na krožne vožnje.

Krenila sva proti Čezsoči, ob prodiščih, vštric z mnogimi športnimi ljubitelji reke.

Slap Boka je imel veliko vode in pogled nanj iz druge strani, ob cesti Čezsoča-Log Čezsoški je bi čudovit.

 Pogled proti Bovcu iz mostu pri Logu Čezsoškem je značilen za Bovško kotlino

 Pogled proti Žagi in naprej v Rezijo.

Pot sva nadaljevala po obnovljeni in utrjeni poti ob reki, ki jo je močna povodenj poškodovala, do te mere, da je bila pot na tej strani reke neprehodna.

Pri Srpenici je že nekaj časa postavljen nov, dolg viseči most.

Pot zaide od reke skozi gozdičke in bolj ali manj zaraščene senožeti.

Prideva do Trnovega ob Soči. Tu se mora vožnja po reki za vse kajakaše vožnja ustaviti, saj je del reke naprej smrtno nevaren.

Do Kobarida sva nameravala po  domači Soški poti, vendar nikakor nisva našla odcepa zanjo. Pot Alpe Adria Trail je lepo označena in markirana, medtem ko odcepa za čudovito pot, ki je trasirana tik ob Soči  -  od Otone do Kobarida nisva našla. Nikjer ni bila postavljena oznaka, niti nisva našla prave uhojene poti.
Navadno grem na pot z druge strani, ki zagotovo pripelje nekako do glavne trase proti Magozdu, Drežnici. Tokrat pa sva dvakrat celo zašla in se na koncu odločila, da greva pač do Magozda, proti domačemu Slapu Kozjak, do Kobarida, doma. Na poti sva šla mimo izvira mrzle vode, ki priteče skozi votlino.  Osvežila sva si obraz in se odžejala.

Po sedmih urah hoje, dobrih 25 kilometrih hoje sva prišla v Kobarid. Tudi tu je imela reka čudovito barvo, ki bo ostala po čudovitem dnevu in lepem pohodu, nepozabna.