Junijski sprehod med plohami

Zadnji nedeljski junijski sprehod. Ko sem med plohami in nevihtami komaj našla časovnico za krajši sprehod. Ker zaradi vsega dežja, stalne oblačnosti, velike vlage in še petkovega mlaja po vrhu, postajamo vedno bolj sitni, nerazpoloženi in  pač "po vremenu"...
Uspelo nam je narediti krajši sprehod skozi gozd, do Slapa Kozjak in nazaj. Nenavaden junijski sprehod in še bolj neobičajne junijske fotografije. Brez sončne svetlobe in senc. Pretegnili smo svoje telo, ki smo ga komaj zbrcali iz kavča. Tudi Mali na začetku ni hotel z mano, kasneje pa se je premislil. Pravzaprav se je premislil zato, ker sem mu ukazala pospraviti igrače in legice, za kar je bil pa še bolj len.
Pa naj še kdo reče, da takšno vreme ne naredi človeka čudnega, zaspanega, vremensko občutljivega in ohinsploh super dober izgovor za vse "tegobe" tovrstnega "lenoritisa".
In če sem iskrena je bil povod za današnji sprehod prav blog, kateremu sem obljubila mesečna sprehajanja, tega pa v juniju še ni bilo. Čakala sem čisto do konca,.. saj vidite kakšni so letošnji junijski dnevi.

 

Kako so posekali drevo

Na placu v našem kraju je od nekdaj stal mogočni divji kostanj. Pravzaprav nekje od leta 1890. V  petek ob 18h je bilo oklicano, da bodo divji kostanj posekali. Drevo je bilo že več časa bolno in njegova krošnja ni bila več tako košata kot od nekdaj pomnim. Kako lepo je bilo to drevo,  s svojimi velikimi belimi cvetovi,... kako mogočen v zimskih dneh, ko so ga okrasili z lučkami in dodatno osvetlili njegovo mogočno krošnjo.
Kostanj na placu v Kobaridu je enako kot "Prešerc" v Ljubljani. Zbirališče, čakalna točka za randi in za kombi.
Veliko vaščanov se je v petek zbralo in dolgo v večer ostalo z njim, ko so ga domači gasilci posekali do obisti. Ob desetih zvečer sta sin in hči prinesla en kolobar drevesa, ki sta ga dobila "za spomin", tako kot mnogi drugi vaščani.
Danes sva se z Malim napotila čez plac, na krajši sprehod pred dežjem. Pobožala sem njegovo mogočno deblo in fant je rekel, koliko žaganja je še ostalo okrog klopce.
Čudno zgleda. Tudi Simon Gregorčič na drugi strani ceste se mi je zdel še bolj spokojen in zamišljen kot se mi je vedno zdel.
Pravijo, da bodo v jeseni posadili novo drevo, nov divji kostanj. Za nove zgodbe novih generacij.

 

Guglbrskanje: home exchange

Guglbrskanje - 06 do 12. 

Nekdo je brskal: home exchange, menjava hiš.

Mogoče je bila to novinarka, ki me je nedavno kontaktirala, ker je našla moj zapis na blogu, ko smo šli z družino v Pariz . Prosila me je za sodelovanje, da napišem in odgovorim na nekaj vprašanj. Celoten "intervju" tako objavljam tudi tukaj.

Mogoče pa najdem še kakšnega somišljenika, kaj pravite?

Kot blogerka sem na home exchange naletela čisto slučajno. Mislim, da je to besedno zvezo enkrat čisto naključno omenila ena druga blogerka. Poguglala sem "home exchange" in naletela na vrsto vsemogočih ponudnikov tovrstne menjave. Izbrala sem eno, ki je bila popolnoma brezplačna in brez članarine. Naključno sem izbirala med "izkušenimi ponudniki" in izbirala med velemesti, kamor sta hoteli z letalom odpotovati hčerki.  Imela sem srečo in naletela na prijaznega in izkušenega exchangerja, ki je svoje stanovanje menjal že več kot sedemdesetkrat. Ta me je poučil o vseh podrobnostih menjave in predvsem poudaril, da je najpomembnejše zaupanje.

Kar ponudiš sam je hkrati to, kar želiš, da drug ponudi tebi. 

Velikih pomislekov nisem imela. Komaj čakam, da svoj del hiše ponudim mojemu gostitelju, ki še vedno pravi,.." Ne skrbi, prišlo bo poletje, ko bomo prišli v Slovenijo. Vem, da imam to v dobrem pri vas in da nam bo pri vas lepo."
Najbolj sem "trepetala" le takrat, ko smo kot petčlanska družina pozno zvečer stali pred hišnim nabiralnikom gostitelja, katerega ključ mi je poslal po pošti na moj naslov v Slovenijo. Ključek je odprl nabiralnik, v njem je bila kuverta s ključem stanovanja. Še pred prihodom v Francijo mi je po elektronski pošti poslal vse podrobnosti za katere je kot izkušen exchanger vedel, da me bodo zanimale. Pustil je telefonske številke svojih zdravnikov, pediatrov in hišnika stanovanja, ki bi jih morebiti potrebovali. Pozabila ne bom tega, da nam je zabičal le dve stvari - t.j, da ključa stanovanja slučajno ne pustimo znotraj in potem vrata zapremo, druga pa je bila kuhalna plošča, ki se po treh neprevidnih zaklenitvah zaklene za vedno.

 Zelo zanimivo je to, da sva se z gostiteljem vse zmenila le po elektronski pošti. Lahko bi se pogovorila tudi po skypu, kar je tudi običajno pri tovrstnih dogovorih, vendar je sam rekel, da z njegove stvari ni nobene potrebe, saj mi zaupa in vidi, da razumem vse podrobnosti in logiko izmenjave. 

 Na žalost je bil Pariz moja edina izkušnja.  Sedaj dolgujem kontra menjavo na katero vsako leto čakam. Očitno ima moj gostitelj in njegova družina mnogo drugih interesantnih zamenjav po vsem svetu. V dogovorih sem z sicer za menjavo v Italiji, na katero sem skoraj pozabila, s hrvaško družino pa smo že bili enkrat na pol dogovorjeni, da nam ponudijo svojo vilo v času izven glavne sezone, ko nimajo še običajnih gostov. Ne vem, če bo do te realizacije res prišlo, saj so nam v tem času zaprli Kanin, ki je bil zanje glavni cilj in destinacija v našem koncu. 

 Pravi exchange gostitelj  nisem bila še nikoli, niti ne vem, če se bo to resnično kdaj zgodilo, saj imamo v hiši prostor za goste, tako da bi vse goste "po slovensko" :) tudi gostila in še bolj rada spoznala. S sestrično iz Dunaja medsebojna gostovanja med počitnicami ali podaljšanimi vikendami večkrat koristiva. Mi gremo tako na Dunaj, oni uživajo v naši Soški dolini.
 Sama ponujam t.i. možnost  "nesimultane" menjave, kar pomeni, da je menjava stvar dogovora z ene ali obeh strani oz. je to varianta  "drugega doma, vikend hiške ipd". Če bi situacija nanesla tako, da me v izbranem času ne bi bilo doma, pa bi oddala tudi svoje osebne prostore. Glede tega nimam predsodkov. Mogoče jih ima večina ostalih v Sloveniji, ki pravi "ooo, ne po mojih stvareh mi pa že ne bodo kar tako brskali" :o . Pri svojem gostitelju sem ugotovila, da vse stvari pusti "tako kot so", le ena omara je bila načrtno zaklenjena, kar je razumljivo. 

Slabih izkušenj nimam. Predvsem je to tista prvinskost bivanja v tuji hiši, ko si lahko ogledaš knjige, ki jih imajo doma, ko se otroci ne morejo načuditi vsemogočim "novim" igračam, (to je tudi nekaj najboljšega za otroke na takšnem dopustu),  ko v omari s čaji najdeš zanimive okuse,  si postrežeš z njihovo marmelado, skuhaš hitro kosilo z rečmi iz njihove shrambe, skrbiš za njihovo zlato ribico (to je bila edina negativna in žalostna stvar, ki se nam je zgodila - zlata ribica nam je v pričo vseh nas poginila.)

 Naš gostitelj je bil nad našim bivanjem zelo zadovoljen in nas pohvalil, da še nobeden ni tako dobro pospravil in počistil za seboj. ;) Če sem še bolj odkrita - stanovanje (morda za razliko od vsakega slovenskega) ob našem prihodu sploh ni bilo ne vem kako pospravljeno,..Pripravili so nam police za oblačila, sveže rjuhe in brisače, eno knjižno polico za knjige so potisnili v en kot, da je bila druga stran namenjena za naše reči in drobnarije. Na mizi nas je pričakala steklenica šampanjca za dobrodošlico s še nekaj podrobnostimi glede internetnih gesel, računalnika, TV-ja ipd.

Velikih načrtov za menjavo v tujini trenutno nimam. Rada bi kar v Sloveniji našla somišljenike in jih povabila v naš konec v zameno za varianto menjave v drugem koncu Slovenije, bodisi na morju, kmečkem turizmu ali pa le kot varinato vodenja, sprehoda ali pohoda po okoliških gričih.

Po mojem mnenju je zanimanje za Slovenijo ni veliko. Zelo velik je interes za obmorske kraje in velika mesta. Tako družini iz Pariza ni težko poiskati menjavo od Kalifornije do Islandije, saj je zanimanje za eno glavnih evropskih mest kot je Pariz velikansko. Vsem, ki bi jih zanimala tovrsta menjava svetujem, da se orinetirajo države, kjer potekajo poceni in nizkocenovni leti, saj je tako večja verjetnost, da pride do realizacije tudi po tej strani ugodne ponudbe. V Sloveniji so predvsem ponudniki menjave turističnih apartmajev in sob, ki jih "za dobro kontra varianto" ponudijo brezplačno. Manj je pravih exchange home različic, mogoče več med mladimi, za katere pa obstajajo na spletu drugi portali kot so couchsurfing ali Hospitality club. Priznati moram, da že nekaj časa nisem brskala po tovrstnih spletnih ponudnikih exchange home variant, tako da se mogoče tudi v zgoraj napisanem motim in se tudi tovrstna ponudba v Sloveniji spreminja.

O koncu šole, domovini

...in o kristalni palači in predsedniku države.

Konec šole in praznični dan - dan potem, pašeta skupaj. Začetek obdobja, ki je tudi za nas starše bolj brezskrben, v nižjem tempu dogodkov in zato bolj miren.
Ko sem našemu prvošolčku na predvečer zadnjega šolskega dne zaželela lahko noč in mu rekla, da prihaja en zelo poseben dan, mi je odvrnil, da "pravzaprav prihajata dva zelo posebna dneva".

 Na praznični dan je predsednik države povabil otroški pevski zborček naše osnovne šole, v katerem tudi sam prepeva v predsedniško rezidenco.
Kako je to za prvošolčka zelo pomemben dan, sem dojela šele danes dopoldne, ko se je sam popolno časovno organiziral in uredil brez nikakršnih težav. Prav začudila sem se, ko je iz skritega kotička potegnil kavbojke, "ki jih je šparal, da se slučajno ne umažejo" in poskrbel, da jih slučajno ne zameša in jih pomotoma obleče "kar tako".
Oblekel si je srajco na gumbe in bil v njej zelo odrasel in ponosen. Spodaj je tako "kot tati" oblekel konotjerco in pri oblačenju "za lepo" ni bilo za razliko od običajnih dogodkov nobenih težav. Belo majčko, ki jo rabi za zborček sem mu morala še enkrat zlikati in skrbno sva jo zložila in pospravila v mali nahrbtnik.
Potem je gledal na uro, kdaj bo napočil dogovorjeni čas odhoda. Vmes mi je še parkrat rekel, da če ne bi šla pa midva "mogoče kar dvajset minut prej,.. za vsak slučaj". Ko sem se na zbornem mestu srečala z drugimi mamami, so bile tudi one presenečene, kako vsi komaj čakajo in kako zelo ponosni so. 

Nasmejan se je vrnil in takoj sem mu hitela pripovedovat, da sem že na internetu videla, kako lepo fotografijo je predsednik naredil z njihovim zborčkom.  On pa mi navdušen pove, da bodo tudi na 24 ur.
Potem mi je pripovedoval, kako so štiri vojaki stali kot kipi, le z očmi so žmigali, da se je videlo, da so tapravi. Na dolgo in široko mi je pripovedoval o višinah vseh luči, ki so polne kristalov. Predsednik ima v svoji pisarni dve zlati ribici in na mizi rdeče rože, ki pa niso vrtnice. Na mizi nima slik (to sem ga jaz vprašala, če ima sliko od žene :), jih pa ima na stenah. Povedal mi je, da največrat pridejo gosti v zlato dvorano, rdeča dvorana je zelo blizu predsednikove pisarne, oni pa so seveda nastopali v "kristalni palači", tako kot so jim v šoli obljubili in razkrili veliko presenečenje.
Nepozaben dan zanj, primeren prazniku, ki smo ga vsi ostali družinski člani preživeli na kavču, pa vednar imeli v mislih tudi predsednika, domovino in njegove današnje male goste.

Škatlica s čokoladnim napitkom

Škatlico v kateri je zapakirana tako dobra čokolada, za tako zelo dober topli čokoladni napitek je kar škoda zavreči. In še tako lepo se "na klik" zapira.

Potrebujemo še lep kos bombaža, košček čipke za obrobo in mekol lepilo z nekaj vode.

Ta dam...

Tokrat sem kupila škatlico z belo čokolado za beli čokoladni napitek - mnjam,.. prav paše,.. ker zunaj lije kot iz škafa in noče biti poletja, čeprav so se začele počitnice. Ko popijemo vso belo čokolado, pa vam pokažem še drugo škatlico.

Škatlice izdelujejo tudi v zadnjem izzivu v Craftalnici, zato tudi moja škatlica spada tja ;).

Torbica - pikaste rdeče češnje

Mala torbica s češnjami

Za punčke in punce, ki imajo rade rdeče češnje, 

in bele pike na rdečem

in konec šole...

BUT I LIKE IT !

UFA! Sedaj, ko so se že vsi mogoči mediji kot so RTV SLO , DELO, 24 ur, razpisali o koncertu,... ko smo se naspali, odpočili in uredili misli in se je ravno prav polegla evforija in navdušenje, moram o tem "kako je bilo" opisati še tukaj.

Pred letom dni sem hčerko peljala na koncert njenih takratnih glasbenih idolov. (oz. so to bili pol leta pred koncertom, ko je bilo potrebno kupiti karte...) Od takrat naprej mi je koncertna agencija večkrat pošiljala v mail box svoje ponudbe. Včasih sem pošto odprla, včasih ne in razmišlala sem že, da bi se od novic odjavila. Enkrat sem čisto naključno pogledala pošto, da vidim, kakšni koncerti se obetajo...kar tako,... in glej zlomka: "Novo" - Rolling Stones - Dunaj, Rim,.. posebni pogoji - plačilo v treh dneh...
Ej,  Stonesi so pa ja moja življenska želja, ki  mi je že parkrat ušla,.. leta 1998 sem bila na berglah in takrat sem celo enkrat pomislila, da bi pa vendar lahko šla na koncert v Zagreb tudi na berglah,... eh, pa sem to misel takoj opustila. Potem sem imela karto leta 2006 že rezervirano in je Keith Richards padel s palme in je vse skupaj propadlo...
Tokrat nisem kolebala. Klik - št. kart - klik 3 : KUPI klik. Bom že dobila koga, da gre z mano, sem pomisila.  Doma sem se pohecala, da sem Dragemu kupila karto za Stonse "za rojstni dan", Taveliki hčeri "za birmo" in da bo vedno za vekomaj pomnila kaj je dober rock&roll, tretja pa je zame, ker je to itak moja življenska želja. Oba sta bila kar takoj ZA in še preden smo lahko povabili še kakšne prijatelje, da bi šli z nami,.. so bile karte do večera istega dne razprodane. Madonca, sedaj pa brez heca, hitro plačat, saj gre zares!
Evo, in smo šli - mama, tata in hči. V avtobusu št. ena od osemnajstih.

"Kako je bilo?" Ne bom pisala reportažnih povedi, ker si te lahko preberete v linkih zgoraj. Naključno bom napisala vse misli, ki mi bodo sproti prihajale na pamet:

• En sam rock&roll in punca definitivno sedaj ve kaj sem imela v mislih in kaj je to,.. čeprav je to "samo rock&roll" (ampak, mi je všeč!)

• Če ne bi doživela koncerta ne bi nikoli verjela, da Jagger tako vneto šprinta in hopsa po pisti gor in dol! 

• Možakar, star 62, katerega omenjejo tudi v reportažnih zapisih in je sedel v isti vrsti kot mi in je bil že 15. na Stonsih,  nama je "čestital", ker sva s sabo pripeljala petnajstletno hčero, njej pa dal eno veliko petko in jo poučil - "oni so carji in kralji!"

• Publika je pela hite in spremljala komade, ki jih je narekoval Jagger, spodbujal publiko in jo vodil. Dobro je bil razpoložen! Hudo, hudo dobro! Dvignil je "zategnjene"(ma saj niso, no) Avstrijce,  in vse nas "iz Balkana" v karizmo prav posebne energije, ki se ji reče "samo" rock&roll.

• So pa Stonsi tudi fušali in zvok na koncertu ni bil čisto top. Nekateri komadi so bili zapeti v počasnejšem tempu kot v originalu, mogoče na moment ne takoj razpoznavni... pa kaj bi to pred vso energijo in karizmatičnostjo, ki jo Jagger črpa od nevemkje.

• Naredila sem kar nekaj videoposnetkov, ki ostajajo za moj spomin in sploh niso dobri. Imajo pa posebno vrednost samo zame in za nas, ki smo bili tam. Za poseben spomin naj tukaj dodam link od uradnega posnetka komada, ki je bil izbran po izboru publike za dunajski koncert. Tukaj je: Get off of my cloud.

• Keith in Ronnie sta bila obuta v pisane teniske in vsi bomo pomnili Keitha, ki je prižgal cigaret in s vso uživancijo brenkal svoja dva komada, medtem ko se je Mick odpočil. 

• Da so fantje res v častitljivih letih se je mogoče najbolj poznalo bobnarju, gospodu Wattsu. Preciznost je še vedno njegova vrlina in ne bom rekla drugega kot "kapo dol"! 

• Najlepša balada večera - Angie, ...itak in publika je suvereno pela vse besedilo. Čudovita balada s še bolj čudovitim in pomenljivim naslovom "You can't always get what you want" so zapeli skupaj z velikim dunajskim zborom. Tudi to je publika znala zapeti. Noro!

• A veste kakšna gužva je bila pri nakupu majčk? Ne morete verjeti kakšna gužva je bila to. Najdete lahko slikco, spodaj. Majčke - originali po 35 E. K sreči sva s hčero vsaka svojo majčko kupili že ob 4h popoldne :). In naš tati je kar malo hecno zgledal, ker ni imel take majčke kot večina nas ostalih ;)

• Mick je v rdeče obarvanem Intru prišel oblečen v rdeč gvant, ki me je spominjal na carska oblačila iz dunajskih muzejev..., potem je tega seveda odvrgel in bil oblečen v črno, spodaj rdeče prelivajočo se svileno srajco;  tudi to je slekel in v črni oprijeti majici in ozkih črnih hlačah plesal v svojih značilnih gibih po pisti desno in levo in po sredi do konca osrednjega odra. Preoblekel se je v ptiča, na koncu zaključil s čepico in v zelenem gvantu. Čisto na koncu se je lesketal v črno svetlikajočem se fraku do tal. "Satisfaction" - vrhunec in hudo dober konec, kot pritiče za ta komad. Opisat se pa ne da!

• Aja, pa pivo na stadionu je bilo po 6 EUR. Ampak sva si ga privoščila! In nazdravila rock&rollu in Stonesom. Še na mnoga leta!

IT'S-ONLY-ROCK-N-ROLL

 

I had a dream last night

I was piloting a plane
And all the passengers were drunk and insane
I crash landed in a Louisiana swamp
Shot up a horde of zombies
But I come out on top..

 - SEE  YOU  THERE -

Lazanja z bučkami in malancani

Sanjate poletje? Sveže bučke in jajčevce nabrane direktno iz vrta?

Tudi pravo poletje bo kmalu spet nazaj. In bučke in malancane na vrtu...za uvod pa bodo ravno tako dobre tiste iz trgovine. 

Potrebujemo: bučke, malancane, sol, poper, olje, oljčno olje, trikotnik parmezana, najboljši možni in razpoložljivi paradižnik, origano, čebula, oblate za lasanjo,  sestavine za bešamel najdete opisane pri običajnem pastiču.
Da ne bo pomote, ali sem vam že povedala, da je lazanja za nas vedno zelenjavne sorte, pastičo pa vedno le iz mesa?

 Bučke in malancane narežemo in nasolimo, da spustijo vodo. (pustimo jih cca 1 - 2 uri)

 Popopramo in pripravimo za peko na žaru.

 Na olju, na žaru popečemo bučke in malancane.

 Iz ene in druge strani. Občasno dodajamo malo olja.

 Na oljčnem olju prepražimo čebulo. Ker nimamo še svežega paradižnika uporabimo naboljšega konzerviranega. Solimo.

 Dodamo veliko origana.

 Pripravimo pekač, ki ga premažemo z maslom in posujemo z drobtinami. Pripravimo goro naribanega parmezana, bučke in malancane na žaru, oblate in bešamel, ki ga pripravimo na opisan način, ki ga najdete tukaj.

 Na dno najprej zlijemo bešamel, potem polžimo plast oblatov, omako in izmenoma bučke in malancane. Posujemo z parmezanom. Druga plast oblatov je položena v nasprotno stran kot prva. Zadnja plast je bešamel + parmezan.

 Pečemo v pečici cca 45 minut pri 200 oz. 180 stopinj. Po občutku in pod nadzorom. Pa dober tek in javite kaj, kako vam je uspelo.