1D

...sem bila kot ena zlata ribica... in že pred pol leta nazaj izpolnjevala želje (za rojstni dan in dobre šolske ocene ob koncu leta.. :o ) in zrihtala in kupila karte za Taveliko in njeno prijateljico ter šla v petek z njima na koncert - v tujino, v Nemčijo.
Ogledati si koncert v najstniških letih,...koncert najboljšega banda in najlepših fantov... je največja stvar, ki se ti lahko zgodi v najstniških letih. Dogodek sicer kasneje prav kmalu pozabiš, mogoče ti postane celo malo nerodno, da si bil takrat del tega in ga spraviš v en poseben spominski najstniški predalček...

Veste kaj, takšnega vreščanja, navdušenja, evforije, energije in vsega uauuuuu,... še nisem videla. Saj muzika je bila ...pač njihova muzika, takšen british pop, fajn no,...(še malo morajo fantje zrast pa bodo še boljši, če se prej ne skregajo)... ampak 17 tisoč punc minus 1000 staršev in recimo 100 fantov,...je bilo: "Noroooo!", rečejo punce... Takšno navdušenje se ti lahko zgodi le in samo takrat, ko si še najstnik in je band hkrati na vrhu svoje glasbene poti. Ko sem videla in gledala te punce, sem pomislila na stare črnobele posnetke Beatlesov ob katerih so punce vreščale in padale po tleh...
Ampak časi so danes drugačni, zelo drugačni in tudi muziko in fante so v tem primeru postavili na velikanski svetovni oder drugi. In kot to pišem pomislim na našo Siddharto, ko je šla v svet, brez botrov in takih, ki bi stavili nanje...

Kaj bi vas še zanimalo o bandu, ki se mu reče One Direction (sama se moram vedno zbrihtat, da ne rečem No Direction in potem me Tavelika pogleda izpod čela: "Mama, One,...zapomni si One Direction"). Kot posameznike so jih našli na angleškem X factorju, povezali so jih v skupino, kjer so leta 2010 zasedli 3. mesto.
Evo, pet jih je, tako so zgledali na X factorju in tako jim je ime: Harry, Liam, Niall, Zayn, Louis.
A fantje so imeli velikansko srečo. Nanje je namreč stavil najbolj simpatični sodnik Simon Cowell...in potem se je vse skupaj začelo s svetlobno hitrostjo... Meni je bil na koncertu najboljši komad tale.
Posnetke s koncerta v razprodani Areni v Muenchnu bodo uporabili za snemanje filma v 3D tehniki in seveda bodo vse te punce hotele videti še film, ki bo imel naslov This Is Us - 1D3D. Vidite, tako se streže stvari, ki se ji reče glasbena industrija.

Želja je uresničena; Tavelika in njena prijateljica in še veliko njunih sošolk in prijateljic so v petek in ene danes v Veroni doživele svoj prvi veliki koncert. Moja sestra je imela srečo in je l. 1998 videla Kelly Family pred več kot trideset tisoč glavo množico na starem ljubljanskem stadionu. Sama v osemdesetih letih sploh nisem vedela, da kaj takega obstaja.  Spomnim se, da sem prvič sploh slišala za božič, za Christmas prav v pesmi Last Christmas in da je bila moja prva neuresničena želja doživeti koncert Queenov,... Kmalu potem so se mi začele želje uresničevati, nobene velike evforije in vreščanja,... ena sama uživancija v muziki.

Besedilo je prečekirala glavna obiskovalka koncerta, ki ni hotela napisati svoje reportaže. Pravi, da sem lepo in dostojno zapisala :) . Popravila je velike začetnice pri Direction in dodala This is Us pri naslovu filma (sama sem mislila da je naslov filma 1D in 3D.) Poiskala mi je tudi vse linke fantov.

Ko sem sama poiskala svoj najboljši komad s petkovega koncerta - glej zgoraj - in ga med pisanjem še enkrat poslušala,... kot "ena" taprava Directioner (ja, tudi to sem zvedela, da feni niso več feni ampak so/"smo" ali Directioners , Beliebers (od Bieberja) od Lady Gaga pa so kar Little monsters... :o ) mi Tamala teži, da ima že dosti tega komada, da ga mora vsak dan poslušat v šoli kot šolski zvonec... in da ko bodi oni v osmem in bodo imeli pravico zbiranja muzike, bodo zbrali Frančka...