Junijski sprehod med plohami

Zadnji nedeljski junijski sprehod. Ko sem med plohami in nevihtami komaj našla časovnico za krajši sprehod. Ker zaradi vsega dežja, stalne oblačnosti, velike vlage in še petkovega mlaja po vrhu, postajamo vedno bolj sitni, nerazpoloženi in  pač "po vremenu"...
Uspelo nam je narediti krajši sprehod skozi gozd, do Slapa Kozjak in nazaj. Nenavaden junijski sprehod in še bolj neobičajne junijske fotografije. Brez sončne svetlobe in senc. Pretegnili smo svoje telo, ki smo ga komaj zbrcali iz kavča. Tudi Mali na začetku ni hotel z mano, kasneje pa se je premislil. Pravzaprav se je premislil zato, ker sem mu ukazala pospraviti igrače in legice, za kar je bil pa še bolj len.
Pa naj še kdo reče, da takšno vreme ne naredi človeka čudnega, zaspanega, vremensko občutljivega in ohinsploh super dober izgovor za vse "tegobe" tovrstnega "lenoritisa".
In če sem iskrena je bil povod za današnji sprehod prav blog, kateremu sem obljubila mesečna sprehajanja, tega pa v juniju še ni bilo. Čakala sem čisto do konca,.. saj vidite kakšni so letošnji junijski dnevi.