Pa je konec

Danes je Mali prišel do dneva 0.
Najprej je štel v tednih, v zadnjih 14 dni v dnevih.
Še 5, 4, 3, 2, 1, "še jutri, mama".
Danes je brez pripomb oblekel čedne kratke hlače in najlepšo poletno konotjerco.
Strinjal se je, da se je treba za zadnji šolski dan bolj lepo obleči.
Od jutri naprej bo vsako jutro spal.
Nobenega prebujanja!
V svojem citatu,  ki je bil izbran za knjižico osnovnošolskih haikujev je zapisal.

Oh, prebujanje!

Spal bi, 

zaprl platnice knjig.

                                                                               (E.U.F.)

Sicer pa je obljubil je, da bo več bral, večkrat prijel v roke platnice knjig.
Kar v šolski knjižici si je čez počitnice sposodil prvega Harry Potterja, ker mu ga je v mestni knjižnice že vzela njegova sošolka. Pravi, da prične brati s prvim počitniškim dnem.  ;)

Tavelika je na Gori Rocka, Tamala pa noče, da bi jo nocoj tja zapeljala na Siddharto. Pa jaz bi kar šla. Tamala je pač ene druge sorte kot Tavelika, ki bo na Gori do nedelje in je že včeraj držala plac za nevem koliko šotorov. Tamala se raje lovi in animira vso  mularijo iz soseske.

Danes je čas za tak in drugačen rockenroll. Za žur. Za ene tri sladolede in čevapčiče, ki jih je spekel tata. Ker je bilo v treh spričevalih veliko petic, nekaj štirk in dve dobri trojki.
Mogoče je že danes čas za spomine. Šolski čas so mnogokrat popestrili tudi zelo lepi trenutki, ki so v najbolj napetem finale terminu prekinili enoličnost rituala med testi in učenjem.
Mednje zagotovo sodi tudi spomin na pesem in glasbo, ki smo je bili deležni na koncertu v maju.
Naj vse nas popelje v lep počitniški čas.

(Z)mešani zbor ŠKG - Beauty and the beast