Naj živi domovina in konec šole!

Danes je 25. junij in praznik. Praznik, ki ga današnja mladina proslavlja kot konec šole, njihovi starši pa dobimo za "nagrado" še dneva prost dan v službi. Kako se točno imenuje današnji praznik malokdo ve,... se pa vseh teh praznikov hudo napiflajo že v tretjem razredu...
Seveda se še kako spomnim tistih študentskih dni leta 1991, vendar danes ta dan še vedno ni tako velik praznik kot v starih časih naš 29. november. Šolska mladina praznika sploh ne praznuje, nobene proslave, domovinskih pesmic ipd,..In prav hecno je, da je enako tudi z drugim največji državnim praznikom, tistim takoj po božiču,.. saj so spet bolj glavne počitnice in vse ostalo.

Sedmaki so že sredi šolskega leta pri pouku Državljanska vzgoja, družba in etika pisali o domovini. Podobno kot mi v svojih časih. In ker je danes praznik, Dan državnosti, ki vedno pomeni tudi konec šole sem danes v "čast Domovini in mulariji za konec šolskega leta"  iz šolskega glasila prepisala njihove misli o domovini. Vem, da je bil razrednik nad njihovimi mislimi navdušen, presenečen in ponosen. Tudi jaz.
 

Nikoli nisem razmišljala o svoji domovini, dokler nisem dobila naloge pri DDE. Zdaj sem šele pomislila, da sem Slovenka in da živim v tej majhni državici. Slovenija je po velikosti res majhna, a po srcu je velika.

Zdi se mi, da kar dobro poznam to državo. Politično te države ne poznam dobro. Saj veste, da mladih politika ne zanima preveč. Pri navodilih smo zapisali vprašanje, kaj bi spremenili v svoji državi. No, jaz bi spremenila samo politično oblast. 
Katarina

Imam 12 let in bom iskreno povedala, kaj mi je v Sloveniji všeč in kaj me moti.

Na svojo državo sem ponosna. Imam pa srečo, da ne razumem politike, ker jo moja družina vedno opravlja in govori, da smo v tem slabi. Moti me tudi, da nekateri ljudje nimajo doma. Za te ljudi bi lahko poskrbeli tako, da bi v vsaki občini naredili večstanovanjsko hišo, kjer bi lahko spali. Državljani bi imeli lahko boljši odnos do bolnih in invalidnih ljudi in jim pomagali.

V Sloveniji mi je všeč čista narava. Takšnega okolja ne moreš dobiti v kakšni drugi državi. Srečo imamo, ker živimo v miru in lahko prosti čas varno preživimo v naravi.

Lara

Kot otrok imam svoje pravice: lahko izražam svoje mnenje in misli, imam pravico do zdravstvene oskrbe in šolanja, potovanja in igranja. Z vsem tem sem zadovoljen, zato ne bi spremenil nič, saj imam vse, kar potrebujem.

Spoštljiv sem tudi do svojega jezika, čeprav je za učenje zelo težak. Sem zelo domoljuben človek. Vendar svoje domovine ne poznam, kot bi si jo želel. Svojo državo imam zelo rad in nikjer drugje si ne bi želel živeti.

Rok

Slovenijo imam rada. Je majhna, a dobra država. Sicer so politiki zanič, a jo kar dobro vodijo. Slovenija mi pomeni mirno in varno življenje. Smo samostojni, zato nam nihče nič ne more. Slovenščina je lep jezik, samo zelo zapleten.

Prepoznavni smo tudi po obliki te majcene državice. Ima obliko kokoši. Če bomo dobro vodili državo, se učili in pridno delali, se nam obeta lepa prihodnost.

Meni je ta "kura" všeč in rada jo imam. 
Tinkara

V Sloveniji mi je všeč morje, čeprav ga ni veliko, raznolikost pokrajine, čiste reke (še posebej v naših krajih), prostrani gozdovi in oblika kokoši.

Ni mi všeč, da nimamo nobenega otoka, da se šola začne že ob osmih, da je veliko ljudi brez dela, da ni več vlaka iz Kobarida do Čedada in da ni kolesarske steze do Nadiže. Najmanj pa mi je všeč Damjan Murko.

Mija

Ko sem prišel v Slovenijo, sem se zavedal, da bom moral govoriti z drugim jezikom in da bom z njim imel težave. Prvo leto je bilo hudo, še posebej prva dva meseca, ker sem težko razumel, kaj učiteljica govori.

Občutek, da ne veš, kaj o tebi govorijo, ali da ne moreš nikomur ničesar povedati, je zelo slab. Počutiš se izrinjen iz družbe. Kmalu sem začel razumeti posamezne besede in stavke. Vsakič, ko sem prišel domov, sem mislil na svojo domovino in materni jezik.

Denis