Nedolgo tega, mi je oče rekel, da sta vreme in narava zastala tako kot sem zapisala - "na nivoju rjave in njej podobnih", da mali nadobuden Otrok Zime še vedno packa, snežnih kraljic pa ni od nikoder. Kot bi Zima ne imela bioritma ampak le ravna črta, brez vzponev in padcev, brez pravega libida, krneki.
Zaželela sem si bele barve. Izbrala alpakino snežno belo prejo, kupila belo vrtnico.
Z Malim pečeva piškote in komaj čakava, da pridejo na vrsto tudi medenjaki, ki jih bova odela v belo sladkorno oblogo.
Z Malim sva zvezdice napolnila z mehkim polnilom. Pomalgal mi je in se
ob tem igračkal, da pada sneg,... "sneži, sneži, glej kako sneži... " in
mi poliester raztresal vse naokrog.
Deklice bodo oblekle svoje oblekce za predstavo, postale zvezde s srebrnimi trakovi.
V laseh bodo imele rumene zvezdice.
Morda bo oder odet v zimsko pokrajino, v belo kopreno. Ne vem.
Moj zimski venček v belem je dokončan.
Lep je. Bel je.
Jutri prižgemo zadnjo adventno svečko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar