Asociacije na domovino

25 let. To je tisti rojstni dan, ko se ti začne po malem tožiti po še bolj mladih letih. Hkrati si seveda - niti pod razno - ne priznaš, da nisi več tako mlad. Mladost se prevesi v indijansko poletje.
Spomnim se dne referenduma leta 1991, ko smo šli na volišča. Z mano je bila takrat moja sestra - prvošolka, ki je potem, ko sva oddali listek in se poslovili prav na glas rekla: "Si obkrožila, da bo umrla država, ane?" Vsi smo se zasmejali in si v mislih najbrž zapeli Šifrerjevo pesem: "Kdo bo za pijačo dal, ko umrla bo država...", ki je bila v tistih časih še kako popularna.

Letošnje prednovoletno obdarovanje v naši družbi ročnih del je bilo zasnovano po principu zapisanih asociacij. Vsaka je na listek napisala neko misel, verz, karkoli. Te listke smo potem žrebale in vsaka je morala na podlagi izžrebane asociacije ustvariti izdelek za svojo skrivno obdarovanko, ki si je asosiacijo izmislila. Vse so bile na začetku nad mojo igrico zadržane, niso imele pravih idej, čeprav sem jim dala mnogo namigov. No, na koncu je vse skupaj izpadlo prav zanimivo in zelo smo se zabavale.

Izžrebala sem asocialcijo, za katero sem na začetku rekla, da je "kazen božja,..." ker se zmišljujem takšne reči,... Asociacija, na katero sem morala ustvariti izdelek je bila:

"Ne vrag, le sosed bo mejak."

Seveda sem vedela, da je to verz iz Zdravljice, .. a kaj naj z Zdravljico,... Potem sem začela razmišljati o tisti famozni meji na morju, ki sta jo risala in na dolgo razlagala tista dva prisluškovana diplomata,  (enkrat sem poslušala vse posnetke - zelo poučno, pa zabavno tudi)... Ja, res sem si že ogledovala zemljevide na google slike, kako bi jih mogoče grafično spravila v en tak modern patchwork blok :)
Na koncu sem vse skupaj prespala in ostala pri himni, ki je seveda slovenska himna, kar pomeni Slovenijo, Slovenija ima v imenu love a marketiškega slogana turistične zveze ne gre kar direktno direktno prepisovati s Slovenijo vred.
Izbrala sem zelene barve, ki so bile v času najuspešneješe olimpijade še kako moderne in so nam mnogo bolj simpatične kot barve zastave. Sešila sem najbolj enostaven model torbe v zelenih ročajih in zelenem napisu, ki bi moral asocirati tudi na slogan naše dežele. Po dolgem času sem se spet preizkusila v t.i. silhuetni tehniki, kjer sem seveda uporabila tekstilno barvo, ki je brez skrbi pralna pri 40 stopinjah.
Zraven sem sešila še večjo peresnico za komplet pletilk in klopko volne, ki jih običajno nosimo na naša druženja. Zbrala sem olimpijske barve, mehko prešila, seveda znotraj podložila. V treh barvah sem upodobila valujoče modro morje, zeleno pokrajino dolin, ravnin in goric, v beli pa narisala gore, naš Krn in pod njim Sočo. Na drugi strani sem s šivalnim strojem risala še druge gore,  morda Triglav, Jalovec in jezera kot sta Bohinjsko ali  morda Blejsko jezero.

V delu sem uživala  in bila na koncu z nastalim zelo zadovoljna. Bila sem hvaležna za to asociacijo, ki je v meni zbudila vihar vsega slovenskega, kot da bi vedela, da naša domovina prav v tem  času praznuje okrogli rojstni dan. 

Še na mnoga leta, da bomo v finalu refrena še dolgo časa prepevali  - "ne vrag le sosed bo mejak". :)