cool mama in lama

Tale lamina kapa me je kar nekaj časa hecala in v delu sem jo imela hudo dolgo časa. Vrh kuštrave buče sem sigurno trikrat podrla (pa še sedaj ima na vrhu malo buško,..) oči sem prav tako večkrat centrirala, da ne bi preveč škilila, dvakrat sem locirala in premikala nos, ušesa so bila prvič tudi sešita postrani.
Kot ste najbrž že brali na tem blogu,  je naša Tamala veliki fen vsemogočih živalic od lenivcev, lam, unicornov,... Ko je bila v tretjem razredu osnovne šole je pri obravnavi poklicov zapisala, da bo "čuvaj v živalskem vrtu". Enkrat nedavno sta s sošolko naredili fantastično predstavitev lame - in poželi bučen aplavz, tudi od učitelja.
Na spletu je enkrat videla takšno lamino kapo in izrazila željo in vprašanje, če bi jaz to znala seštrikat.  Malo sem pobrskala po spletu in poiskala navodilo za izdelavo takšne lamine kape, kupila načrt. Ker pa se za lamino kapo ne spodobi, da bi bila seštrikana iz ovčje volne, sem kupila posebno mehko volno njene sorodnice alpake.  Potem ko sem štrikarijo zaradi omenjenih težav, paranja in podiranja, pa tudi zaradi noro toplega vremena večkrat odložila, si jo je punca končno nadela na glavo in v svet poslala snepchat... ali kako se že reče.
"Kaj pravijo, kakšna je kapa?" sem jo vpašala.
"Vsi pravijo, da si cool mama."  :)
Danes moja hči praznuje in pravi, da je vse kar si želi, da bi čimprej zapadel sneg in malo miru in tišine".
Na isti dan praznuje tudi moj oče, njen nono in vsa družba lahko kaj hitro prehitro zaide v zgodnji dopoldanski čas, ko je za štiranajstletnico še prezgodaj za voščila, darila in poljube. Danes smo jo pustili spati in ji zaželeli, da bi se ji uresničile vse želje, tudi tiste bolj resne, ki pritičejo devetakinji. Ob tem sem se spomnila na fotografijo, kako je enkrat v tej kapi zasapala na kavču. Saj sem že pisala o živalski duši, ane.